Jasmina Jerant: Pogovor o knjigi Primer Anhovo in tragični zgodbi azbesta

Zgodba iz knjige Primer Anhovo prihaja iz srednje Soške doline. Pripovedujejo jo lokalni ljudje, pišejo pa raziskovalci, zdravniki, zgodovinarji in okoljevarstveni aktivisti. Knjiga je zgodba o azbestu, mineralu, ki je mnogim v Anhovem in okolici omogočil preživetje, a hkrati razdrl družine zaradi smrti. To se ne dogaja le v Sloveniji in Soški dolini, temveč povsod po svetu. Ta mineral treh barv, ki je ljudem vdahnil življenje jim ga je tudi vzel. Ob reki Soči se že od leta 1921, ko so začeli z proizvodnjo azbesta, menjavata življenje in smrt.

Avtorica Jasmina Jerant v svoji zgodovinski in hkrati aktualni, družbeno-kritični knjigi Primer Anhovo pripoveduje o nastanku in razvoju velike cementarne ter o vzponu in padcu azbesta tudi na globalni ravni. Nekoč je veljal azbest za čudežni gradbeni material, saj se topi pri višjih temperaturah kot jeklo in malo nižjih kot titan. V knjigi pa so vzporedno nanizani ključni dogodki in preobrati, povezani z zdravstveno problematiko prebivalstva in z najdlje trajajočim okoljevarstvenim gibanjem pri nas.

V organizaciji Cvete Zalokar ter Knjižnice Domžale je v prostorih Knjižnice Domžale v sredo, 11. decembra 2024, potekal pogovor z Jasmino Jerant – avtorico knjige, ki pripoveduje tragično zgodbo Anhovega in Soške doline, ki ju je zaznamoval azbest – mineral, ki je mnogim omogočil preživetje, a jim vzel tudi življenja. Pogovor je obravnaval tudi pretresljive zgodbe, ki se povezujejo z azbestom, sedanjim kurjenjem odpadkov ter razvojem in zdravstveno krizo. Avtorica je v pogovoru, ki ga je vodila Cveta Zalokar, delila zgodbe ljudi, ki so se soočali s posledicami dela z azbestom, in razkrila, kako ta problematika še vedno vpliva na življenja prebivalcev, saj se zdaj v bližnji tovarni kurijo na tisoče ton odpadkov, kar ponovno ogroža njihovo zdravje.

Tako je knjiga Primer Anhovo družbena, politična, zgodovinska, gospodarska, okoljska, antropološka, novinarska in osebna pripoved o eni najbolj tragičnih zgodb slovenske moderne zgodovine. Kronično primanjkuje literature, ki bi ljudi ozaveščala o tej problematiki in hkrati dosegala najvišje mednarodne kriterije. Knjiga bralca zaradi izjemnega pripovedovanja nemudoma pritegne in ga ne izpusti do konca. Zato je to delo nujno branje za razumevanje časa in prostora.

Jasmina Jerant je uvodoma povedala, da zadnji dve leti živi v Soški dolini in da je zaradi azbestoze pri komaj 44 letih umrl njen brat, prav tako pa nekateri drugi sorodniki in znanci, ki sploh niso delali v tovarni. Knjiga Primer Anhovo opisuje srednjo Soško dolino in gigantsko cementarno, povezano z lokalnimi kraji od začetka dvajsetega stoletja do danes. Angažirana, iskriva in skrbno dokumentirana zgodovinopisna in raziskovalna pripoved prikaže vzpon in padec čudežnega gradbenega materiala azbesta v slovenskem primeru v Soški dolini, vzporedno pa tudi najdlje trajajoče okoljevarstveno gibanje pri nas. Poglavja v knjigi se nizajo skozi desetletja z vsemi ključnimi dogodki, preobrati, napakami, tragedijami in zamolčanimi dejstvi.

V knjigi je zapisano, kako je ob smaragdno reko Sočo, slovenski naravni biser, sploh prišel azbest in kako je mogoče, da danes v tej ozki dolini namesto azbesta kurijo enormne količine odpadkov s širšega območja. Čeprav je skoraj 600 zdravnikov podpisalo peticijo, da je stanje treba urediti, se to ne zgodi. Večina teh odpadkov prihaja iz tujine, saj so lastniki tovarne tujci. V knjigi je opisano tudi, kdo so bili lastniki velikanske tovarne skozi čas in kako so ti kraji postali usodno odvisni od njenega ekonomskega uspeha.

Jasmina Jerant je veliko govorila o zgodovini cementarne in različnih lastnikih, med katerimi je bila najslavnejša družina Stock, ki jo Primorci poznajo po reklamah za Brandy Stock 84 v Trstu. Lastništvo se je spreminjalo in je po vojni pripadalo državi, pozneje pa zasebnikom iz Italije in Avstrije. To se danes kaže kot dodatno izkoriščanje domačinov in njihovega okolja z obsežnim sežiganjem odpadkov, ki jih v 75 % vozijo dnevno z množico tovornjakov naravnost v Anhovo.

Avtorica je spregovorila o zavajanju ljudi s strani vodstva cementarne Salonit Anhovo in politike. Opozorila je na pomanjkljiv nadzor ARSO, potvarjanje podatkov in pritiske na okoljevarstvenike. V knjigi so predstavljene raziskave arhivskega gradiva, ki obsegajo tisoče strani. Čeprav je knjiga izjemno bogata z vsebino, avtorica ni navedla imen politikov, ki so Anhovu škodili, saj, kot pravi, si omembe ne zaslužijo.

Jasmina Jerant je spregovorila tudi o uporabi azbesta po Evropi in drugod po svetu ter opozorila, da je Slovenija glede okoljskih standardov daleč od urejenosti. Zaključila je, da bi država morala sprejeti zakonske določbe z najvišjimi okoljskimi standardi, a tega doslej še ni storila. Namesto tega je pogosta praksa mafijsko delovanje in povezovanje z mednarodnimi omrežji za čim večji zaslužek – ne glede na posledice za zdravje ljudi in okolje.

Več pa v videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar