Iskre v času – svetovni računalniški podvig

Leta 1976 je Janez Škrubej s skupino sošolcev ustanovil podjetje Iskra Delta, ki se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo. Podjetje je samo izdelovalo in nadgrajevalo računalnike, pri tem pa uporabljalo ameriške čipe, ki jih zaradi takratnega embarga ni bilo mogoče izvažati na vzhodni trg. Na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo jih je skupaj s svojimi računalniki lahko pošiljala le Iskra Delta. Ameriško obveščevalno agencijo Cia je kmalu začelo skrbeti, da tehnologija ne bi prišla v roke sovražniku. Hkrati je Iskro Delto skušala onemogočiti domača oblast, poleg vsega pa se je začenjal razpad Jugoslavije … Dokumentarec o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta si je prislužil posebno omembo žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Iskre v času – svetovni računalniški podvig je film o kolektivu, ki je hotel prehiteti tudi IBM.

V četrtek, 10. marca 2022, je v Mestnem kinu Domžale potekala domžalska premiera dokumentarnega filma “Iskre v času – svetovni računalniški podvig”, po projekciji filma pa je potekal še pogovor z režiserjem Jurijem Grudnom ter Jožetom Buhom, nekdanjim vodjem elektro servisa v Iskra Delti. Pogovor je vodil Jure Matičič.

Jurij Gruden je z dokumentarnim filmom Iskre v času na velika platna ponesel zgodbo, ki je, milo rečeno, nenavadnejša od fikcije same. »Osemdeseta leta 20. stoletja, ki so se začela s smrtjo Josipa Broza Tita in končala z razpadom Jugoslavije, v Evropi pa s koncem bipolarnosti, propadom socializma in evropskim združevanjem, so eno najbolj vznemirljivih obdobij sodobne evropske zgodovine. To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov. Entuziazem, ki je gnal takratne post-hippy geekse, me je navdahnil pri ustvarjanju te neverjetne zgodbe,« je v pogovoru dejal režiser Jurij Gruden.

Jože Buh je v nadaljevanju pogovora povedal, da je to zgodba o podjetju, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zagnal dinamičen kolektiv študentov elektrotehnike, niza pričevanja takratnih sodelavcev, ki so sprva, kot sami povedo, delovali kot nekakšna organizirana anarhija, kjer je vsakdo lahko uresničil svoje ideje. Tako so se že leta 1978 odločili zasnovati svoj računalnik in ga poimenovali Delta, računalnik tako imenovane četrte generacije. Kolektiv, ki je hotel postati svetovno podjetje in prehiteti IBM, je Titu za rojstni dan podaril pravcat jugoslovanski računalnik, ki je z zvezdicami in črticami natisnil njegovo podobo, medtem ko se je iz njega slišala jugoslovanska himna.

Režiser pričevanja deltašev v filmu spretno preplete s skrbno izbranim arhivskim materialom, ki sega od novic takratnega časa, zabavnih oglasov, fotografij pa vse do izsekov iz jugoslovanskih filmov. Čeprav je zasnova pripovedi z uspehom, ovirami na poti, bizarnimi peripetijami ter vmešavanjem politike in propadom že sama po sebi izvrsten filmski material, Gruden z montažo vzpostavi nianse, ki tu in tam humorno, a nikdar pretirano, gradijo vzdušje suspenza, ki še posebno v drugem delu, ko se za podjetje začnejo zanimati tajna služba doma, pa KGB in CIA, v slogu mednarodne detektivske zgodbe prikaže, kako hitro si politika tovrstne uspehe, sploh kadar gre za tehnologijo, želi podrediti.  Za podjetje so se v osemdesetih zanimali na Kitajskem, kjer so predstavnike sprejeli z državniškimi častmi, pa tudi v Indiji. Tako si lahko samo predstavljamo, kaj bi se porodilo iz potenciala sodelovanja neuvrščenih na področju informatike, ki bi ga vodilo jugoslovansko podjetje. Ob poslušanju pripovedi deltašev o tem, kako so se dolgočasili na izobraževanju v Silicijevi dolini, pa o tem, kako je eden izmed najmodernejših računalnikov tistega časa s posebnim prilagodljivim dizajnom, imenovan Triglav, tisti, ki se v Poletju v školjki z imenom Vedi pogovarja z glavnim junakom, deloval tudi na 2800 metrih nadmorske višine, je jasno najmanj to, da bi, če v podjetje pred osamosvojitvijo, predvsem pa po njej ne bi posegla roka politike, računalnike Iskra Delta danes imeli po vsem svetu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar