Intimni dokumentarec Telo z ekipo filma v Mestnem kinu Domžale

Intimni dokumentarec raziskuje izjemno življenje in zapleteni notranji svet ženske, ki je dvajset let preživela na robu med življenjem in smrtjo. Zgodba o vztrajnosti in sprejemanju, o bolezni in zdravju, o povezanosti telesa in duha. Režiserka Petra Seliškar je dve desetletji spremljala bližnjo prijateljico Urško, ki se bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Urška, nekoč manekenka, zdaj profesionalna pianistka, se sooča z nevsakdanjimi izzivi, pri tem pa nikoli ne izgubi svojega neuklonljivega duha. Film združuje intimne pogovore, osebne arhive in impresionistične podobe, da bi se poglobil v skrivnosti človeškega telesa ter razkril moč umetnosti in prijateljstva.

V Mestnem kinu Domžale je v torek, 28. novembra 2023, potekala premiera dokumentarnega filma Telo, režiserke Petre Seliškar. Pogovoru po premieri so se odzvali oblikovalca zvoka Vladimir Rakić in Vera Galešev, pridružila pa se je tudi  hčerka glavne osebe Urške, ki se bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi, Zoja Ristić. Pogovor je tokrat vodila Neža Mežan iz Mestnega kina Domžale.

V dokumentarnem filmu gledalec telesno začutil Urškino telo in to, kar čuti, njeno bolečino in negotovost.  Za  vstop v Urškin svet in vanj pripeljati gledalce,  smo poskušali doseči s skladateljem Vladimirjem Rakićem, njegovo glasbo in oblikovanjem zvoka. Tako so gledalci ob glasbi  zares fizično občutili tisto, česar besede ne morejo opisati. Stanje med sanjami, resničnostjo in škodo, ki jo povzročajo bolezen in zdravila. Potrebuješ veliko energije, da se izvlečeš iz tega in se vrneš v normalni svet. To je nadvse fascinantno.  Telo so skušali predstaviti na celični ravni kot nekaj, skozi kar občinstvo potuje. Je mešanica mikroskopskih slik celic in podvodnih prizorov z ribami. Uporabili so ribe arapajma iz Amazonije, ki so jih posneli v leipziškem živalskem vrtu. Tako so grde, da se  zdijo že kar lepe. Zato so s temi arapajmi hoteli predstaviti Urškine najgloblje strahove.

V pogovoru izvemo marsikaj zanimivega o glasbi, ki sta jo oblikovala Vladimir Rakić in Vera Galešev, Zoja Ristič pa je povedala še nekaj zgod in nezgod o svoji mami Urški, katere posnetek v filmu  je 20 let njene bolezni in borbe za življenje. Tudi Zoja nastopa v posnetkih kot mlada pet letna deklica ter v svojih mladostniških letih. Zoja pravi, da mama še naprej poučuje klavir ter uživa na svetu, kolikor ji je to dano.

Pogovor z ustvarjalci filma si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar