Ina Shai (Martina Šraj): “Pomembno je postaviti meje in se imeti rad”
Minilo je 12 let, odkar se je simpatična mlada pevka, Radomljanka Martina Šraj, ki nastopa pod umetniškim imenom INA SHAI, javnosti predstavila na EMI s skladbo ‘Dovolj ljubezni’. Pred kratkim je izdala nova skladbo z naslovom Queen, mi pa smo jo povabili na kratek pogovor.
Leto 2014 je bilo zanjo prelomno leto, saj se je pri svojih 22 – tih letih zaradi študija odpravila v London, kjer živi in ustvarja še danes. Pred kratkim je izdala novo skladbo z naslovom Queen in predstavila Live Performance Video, pri katerem je sodelovala s kar nekaj znanimi glasbenimi imeni, med katerimi sta pianist Andrew Yeats, ter producent in avdio inženir Charlie Thomas. Inino skladbo je predstavil tudi BBC.
Glede na to, da že kar nekaj let živite in ustvarjate v Londonu, kako se spominjate domačega kraja? Kaj je tisto, kar Vam je bilo všeč in kaj ste morebiti našli v tujini, kar ste pogrešali v domačem kraju?
Domov se zelo pogosto vračam, ker imam tu družino, prijatelje in pogosto druge glasbene obveznosti, tako da nimam občutka, da bi kdaj zares odšla. Je pa res, da se moje življenje trenutno več ali manj odvija v Londonu, kjer živim že skoraj 8 let. Vedno, ko pridem domov, pa najbolj občudujem prečudovito naravo. To je morda tisto, kar najbolj pogrešam in sem prej imela za samoumevno. London pa kot veliko mesto ponuja ogromno, predvsem v glasbi, tako da to poskušam čimbolj izkoristiti. To mesto mi je tudi dalo veliko svobode, študij glasbe, zaradi katerega pa sem se sploh preselila, pa mi je razširil obzorja in lahko rečem, da sem se tu res lahko razvila kot pevka in glasbenica.
Konkurenca v tujini je izjemno velika in predstavljam si, da je tudi odnos med ljudmi precej drugačen, kot je lahko v manjših krajih, kjer se tako ali drugače vsi nekako poznamo. Fokus je verjetno precej bolj usmerjen v delo in samorealizacijo, kot pa na preostale aspekte življenja. Kako ste se znašli v teh okoliščinah in kako doživljate Vaše vsakdanje življenje?
Ja res je. Konkurenca je ogromna a po drugi strani te to motivira, da se razvijaš in poskušaš postati čim boljši. Morda sem imela srečo, saj sem zaradi študija glasbe tu že v prvem letu spoznala nekaj zelo tesnih prijateljev, s katerimi imamo vsi podobne cilje in pogled na življenje, tako, da sem tu vedno imela tako imenovano drugo družino. Brez tega bi bilo verjetno res težje. Sem sicer zelo ambiciozna punca a v življenju so mi odnosi zelo pomembni in brez tega bi življenje v Londonu (ali kjerkoli drugje) hitro izgubilo smisel. Je pa res, da gre za 8-milijonsko mesto in ne bo vsak poznal vsakega, kar mi je po eni strani všeč – nikoli nisem marala pretirane pozornosti, razen na odru, in tu v Londonu se res vsak briga zase (smeh). Ljudje so tudi zelo odprti in to sem postala tudi sama (še bolj kot prej). Vse je za nekaj dobro in iz vsega se poskušam kaj naučiti. Tako tudi doživljam življenje v Londonu. Ne vem, če bom tu ostala za vedno in zavedam se, da vse enkrat mine. Poskušam se osredotočiti na tiste pozitivne stvari, ki jih nudi življenje v velikem mestu in čimbolj uživati.
Kot mlada glasbenica, pevka in umetnica, ki je pred leti odšla v tujino z izjemnim občutkom svobode in na poti k uresničitvi želja, kaj bi svetovali mladim dekletom, ki so v Vas našle vzor, navdih, etc? Na kaj naj bodo pri odhodu v tujino še posebej pozorne?
Predvsem bi rekla, da je najbolj pomembno, da v življenju poslušaš samega sebe, tisti notranji glas, ki ga imamo vsi in si mu upati slediti. V kolikor nekdo dolgo časa razmišlja o odhodu v tujino in ve, da si to res želi (ne samo zato, ker se to sliši ‘kul’) potem bi rekla absolutno pojdi, življenje je prekratko da bi se omejevali. Je pa zelo pomembno, da imamo realna pričakovanja in da se seveda na to kar se da dobro pripravimo. Jaz sem pred odhodom poskušala dobiti čimveč informacij in različnih virov in se nekako pripravila na najslabše, potem pa je bilo vse veliko lažje, ker so se stvari odvijale bolje kot sem pričakovala. Sicer pa ima življenje ne glede na to kje živimo neke zakonitosti, ki se jim ne moremo izogniti. Enkrat je lepo, prelepo, drugič malo manj, povsod se srečuješ z vzponi in padci in tako pač je – tukaj ali tam. Važno da imaš jasno zastavljene cilje, ki imajo nek globlji smisel in veš da te bo uresničitev le-teh osrečila (in po možnosti prinesla zadovoljstvo drugim ljudem). Tako dojemam tudj svojo pot kot glasbenica, v prvi vrsti to počnem, ker me osrečuje in daje mojemu življenju nek smisel a ni lepšega kot to, da si s svojo pesmijo, nastopom ali kako drugače nekomu polepšal dan, ga navdihnil. To je tisto, kar res šteje.
Ljudje znajo biti na družabnih omrežjih s komentarji, opazkami, etc v zadnjem času izjemno kruti. Kot glasbenica in torej javna oseba, ste temu še posebej izpostavljeni. Marsikdo je že izkoristil žaljive komentarje in jih spremenil v iztočnice, s pomočjo katerih je javnosti posredoval pomembno sporočilo. Je kaj takšnega, kar bi želeli sporočiti mladim dekletom ali fantom?
Uh ja, jaz sem se že pri rosnih 13 letih izpostavila na kanalu Youtube, pa potem na Emi in Talentih in kljub temu da so me ljudje res lepo sprejeli, se je vedno našel kdo, ki je imel kaj grdega za pripomniti in to te zna prizadeti. Še posebej, ko si mlad in si svojo samopodobo v največji meri gradiš na mnenju in odobravanju drugih ljudi. Sedaj, ko sem malo starejša, sem v sebi našla neko samozavest, ki jo je težko omajati. Vem kdo sem, kaj lahko ponudim svetu in kakšna je moja vrednost. O tem govori tudi moja nova pesem ‘Queen’, za katero bi želela da je himna za vse ženske in dekleta (pa seveda tudi fante), ko rabijo spodbudo. Vsi imamo v sebi nek talent, lepoto, vrednost in prav je da se tega zavedamo, pa naj bo to na delovnem mestu, v zvezi ali kje drugje. Pomembno je, da znamo postaviti meje in se ceniti, ter se ne zadovoljiti z nečim, kar nas ne osrečuje. Moramo se imeti res radi!
Avtor: Petra Petravič; Foto: Hana Zebzabi
