Gruzija je – in še bo – očarala Ljubljano

Včeraj je v nabito polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval gruzijski nacionalni balet Sukhishvili. Ozračje je začelo strmo naraščati ob 20.00, ko je bil napovedan začetek dvourne ekstaze, nepričakovano pa se je nastop začel nekaj minut kasneje.

Prvi del baleta, ki je trajal slabe tri četrt ure, je gledalce uvedel v gruzijski svet, od Slovenskega tako kulturno in doživljajsko oddaljen, da smo gledalci samo strmeli v izvedbene podvige neverjetno pripravljenih plesalcev. V uvodnem delu je občinstvo – vsaj po bučnem aplavzu sodeč – najbolj očaral marš plesalcev, ki so noge tako složno in enovito zgibali visoko v zrak, da je bilo za kratek hip pričakovati, da bodo gosti od navdušenja vstali kar med samim šovom.

Drugi del je sicer nadaljeval tenzije občinstva k vstajanju, ampak je z nekoliko bolj umirjeno noto (do nekega dela), poskrbel, da smo obstali na svojih sedežih. Vsekakor pa to ne drži za konec, ko je zadnja točka poskrbela za povsem evforičen iztek večera. Priznati je treba, da je za laika težko ocenjevati posamezne gibe, rabljene v baletu, ampak povsem neuk človek bi z letala lahko videl, da je bil lahko zadnji nastop samo plod mojstrstva, gotovo neverjetno težaškega dela in galantne umetniške postave. V večminutnem baletu so nastopajoči namreč izvedli tako simfonično usklajeno plesno umetnost, da bi se v složnosti lahko kosala s severnokorejsko armijo. Precizni gibi, smiselno uvrščeni v vsak najkrajši glasbeni odsek, so se vrstili eden za drugim in poskrbeli za nepozabno izkušnjo.

Omeniti je sicer treba, da je gruzijski nacionalni balet Sukhishvili tudi sicer uveljavljen kot dragulj v kroni svetovnega baleta – izjemna kombinacija strasti, moči in elegance, ki jo nosi gruzijska kultura, se jasno udejanja tudi v njihovih uprizorjenih delih. Ta plesni ansambel, ustanovljen leta 1945, je postal sinonim za vrhunsko izvajanje tradicionalnih gruzijskih plesov, ki so prežeti s čustvi, močjo in globoko zakoreninjenostjo v zgodovini in tradiciji. Včeraj je bilo to povsem jasno ne zgolj videti in slišati, ampak predvsem občutiti tudi v Ljubljani.

Sukhishvili je znan po svojem edinstvenem in dinamičnem plesnem slogu. Njihov repertoar obsega širok spekter tradicionalnih plesov, ki segajo od živahnih, hitrih korakov do čutnih in melanholičnih gibov, ki pa so vseeno zadosti strastni, da v gledalca zasejejo gruzijsko poživitveno ritmiko. Posebej izstopajoči so njihovi moški plesi, ki so znani po svoji moči, virtuoznosti in izjemni koordinaciji med plesalci.

Na mestu je poudariti, da pa balet Sukhishvili ni zgolj plesna skupina, temveč živi in diha s tradicijo gruzijske kulture. Njihovi plesi segajo v globoke korenine gruzijske zgodovine, saj so navdihnjeni z različnimi etničnimi skupnostmi, ki so naseljevale to čudovito kavkaško državo skozi stoletja. Vsak gib in vsak korak nosi v sebi delček zgodovine, bodisi kot izraz boja za neodvisnost, kot praznovanje ljubezni ali kot obredni ples, ki so zgodovinsko gledano spremljali pomembne dogodke in praznike. Tudi zato je Sukhishvili svojevrstni ambasador gruzijske kulture in dediščine po svetu. Njihove predstave ne le očarajo občinstvo s svojo tehnično popolnostjo, temveč tudi pripovedujejo zgodbe o bogati zgodovini in tradiciji Gruzije. Skozi svoje plesne predstave ustvarjajo mostove med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, ohranjajoč in posodabljajoč dediščino svoje države za nove generacije.

Balet Sukhishvili je več kot le balet, ki bi si ga človek privoščil vsakih par let in se za konec spravil domov z občutkom, da se je sicer umetniško izpopolnil, hkrati pa se zavedal, da bo spet preteklo veliko časa, ko bo znova zajadral v baletne vode. Sukhishvili je oživljen predstavnik vsega lepega, kar združuje gruzijsko identiteto, strast in globoko zavest, tudi zato pa v gledalcu – preizkušeno na lastni koži – prebudi posebne občutke, precej netipične za baletno umetnost. To pa ga ne dela zgolj edinstvenega, ampak tudi dovzetnega za občinstvo, ki prvenstveno morda ni naklonjeno baletu in njegovi občasni melanholiji in ki si prvenstveno želi jasnih ritmičnih vzgibov, dovršeno usklajenost glasbe s plesom in enoznačno uprizoritveno epopejo, ki se po človekovem umu pretaka še dolgo, ko odrske luči povsem ugasnejo.

Sukhishvili bo še danes na ogled v Cankarjevem domu, potem pa bodo svetovno turnejo letos jeseni nadaljevali v Pribaltskih državah, na Poljskem, Češkem, v Nemčiji, Franciji in tako dalje.

Avtor: Rok Učakar Grašič; Foto: SUKHISVILI