Eva Černe Avbelj – nadarjena pevka in igralka, ki nas letos poleti razveseljuje v gledališki predstavi Čevljar baron

Poletno gledališče Studenec vas vabi na avgustovske predstave izredno zabavne komedije Čevljar baron v režiji Lojzeta Stražarja, v kateri prevladujejo humor, glasba in ples. Samo dogajanje je postavljeno v 18. stoletje, v središču zgodbe pa sta čevljar Nace, ki bi kljub svojemu plemiškemu poreklu moral postati baron, a se je nazivu odpovedal, in se je raje posvetil svoji obrti, in dekle njegovih sanj, mlada in simpatična kuharica Marička. V vlogi slednje blesti Eva Černe Avbelj.

Že vrsto let sodelujete s KD Miran Jarc Škocjan, kako se spominjate svojih začetkov?

Na odru na Studencu sem prvič nastopila v naslovni vlogi Puže Frou-Frou v predstavi Dama iz Maxima leta 2011. Potem so me k sodelovanju ponovno povabili leta 2014, ko sem igrala v predstavi Veselica v dolini tihi. Nato sem leta 2015 nastopila v predstavi Kralj gora in ljudomrznik, leta 2016 pa v Charleyevi teti. Letošnje leto zopet nastopam v čudoviti predstavi Čevljar baron.

Zelo rada se vračam na oder v Studenec. V veliko zadovoljstvo in veselje mi je nastopati pred domačo publiko.

Kako se počutite ob igranju vloge mladega dekleta, ki ji čevljar, ki bi sicer moral postati baron, a to zavrne, izkazuje svojo ljubezen?

Vloga Maričke je zelo zanimiva in mi je zelo pri srcu. Poleg tega, da je kuharica, izjemno rada bere in ji pisana beseda izredno veliko pomeni. Predstavlja ji pobeg iz realnosti in ji kaže pot naprej. Ne boji se prihodnosti in v njo zre s pogumom in odločnostjo. Marička spozna, da je vedno na prvem mestu ljubezen, zato Nacetu tudi pove: »Nace, najljubši meni si baron brez fraka.«

Ali radi nastopate v predstavah, kjer prevladuje humor?

Najraje. Moj najljubši zvok je zvok smeha publike. Res uživam v tem, da se ljudje zabavajo, sprostijo in jim lahko s svojim delom dam to doživetje, kjer smo tako močno povezani v danem trenutku.

Eva zase pravi, da si je že od nekdaj želela nastopati, peti in igrati. Zanjo je nekaj najlepšega, da lahko z umetnostjo razveseljuje svoje občinstvo. Zelo je hvaležna, da ima tako čudovito in zvesto publiko, ki jo spremlja že od njenega šestnajstega leta.

Ste se s soigralci na vajah na predstavo Čevljar baron veliko smejali?

Ja, zelo smo se zabavali. Zelo cenim celotno ekipo srčnih ljudi. Dobre volje je bilo vedno na pretek. Prav za vsako vajo je gospa Mihela vsak dan znova spekla domače dobrote za celotno ekipo. Tega sem se vedno zelo veselila in že v naprej ugibala »Kaj bo pa danes?«.

Nas lahko malce popeljete v zaodrje. Kako potekajo priprave na takšno predstavo, kot je Čevljar baron?

Z vajami za predstavo Čevljar baron smo začeli v mesecu aprilu. Najprej smo začeli z lektorskimi vajami, nadaljevali pa z režijskimi. Poleg skupnih vaj, ki so potekale vsak teden, smo se igralci vedno pripravljali tudi sami doma. Kasneje so sledile še koreografske vaje. Bolj kot se je bližala premiera, več vaj smo imeli, zadnjih 14 dni vsak dan.

Poleg nastopajočih pri postavitvi takšne predstave sodeluje res ogromno število ljudi, od lučnih mojstrov, tonskih mojstrov, glasbenikov, … Res velika ekipa srčnih posameznikov.

Ste se med vajami naučili kaj novega o tem obdobju, torej 18. stoletju?  

V tej predstavi je njen avtor Rudolf Hahn želel opozoriti na velike stanovske razlike med ljudmi v tistem času, tako da je tudi mene spomnil predvsem na kontraste med bogatimi plemiči in srčnimi, a povečini revnimi obrtniki.

Vam je vaša prva vloga Puže Frou-Frou v predstavi Dama iz Maxima pustila kakšen poseben spomin?

Predvsem se spominjam, kako se je ob tej predstavi zabavala publika. Njihov odziv mi največ pomeni. Tudi na vajah smo se izredno zabavali. Najbolj se pa spominjam Pužine ponavljajoče fraze: »Hopla, saj ni moj tatek!« z gibom dviga noge na stol. Zelo zabavna vloga! Tudi takrat je za glasbo poskrbel Slavko Avsenik ml., s katerim mi je vedno v veselje sodelovati.

KD Miran Jarc Škocjan že tradicionalno pripravlja vsakoletno miklavževanje v Športni dvorani Domžale. Ste kdaj sodelovali pri dogodku?

Miklavževanje vedno rada obiščem kot obiskovalka, nastopala pa zaenkrat še nisem.

Nastopate tako v opernih predstavah kot v muzikalih. Kaj vas najbolj navdihuje pri igranju na odru? 

Najbolj me navdihujeta dobra glasba in dobro besedilo. Rada imam vse zvrsti glasbe in me zaenkrat izpopolnjuje več zvrsti hkrati.

Ali vas po vseh teh letih nastopanja na odru še kdaj zagrabi trema? Kako jo premagujete?

Trema je del nastopa. Pri meni je odvisno od dneva. Včasih jo imam, kdaj pa tudi ne. Strah je sestavni del javnega nastopanja, katerega moraš vedno znova premagati. Imam svojo rutino pred vsakim nastopom, ki mora biti opravljena, da sem mirna in po njej vem, da sem naredila vse in sem pripravljena na nastop. Zelo pomembna mi je tudi ura pred nastopom, ko si poiščem miren prostor, kjer ponavljam prizore, se umirim in koncentriram. Na dan predstave se dopoldan vedno vpojem in ponovim vse svoje prizore in pesmi.

Ste tudi učiteljica glasbe. Kaj vam pomeni prenašanje svojega bogatega znanja na mlajše generacije?

Predvsem sem vesela in mi veliko pomenijo njihovi uspešni nastopi, zadovoljni obrazi po lepih izkušnjah. Hvaležna sem za vsakega izmed njih.

Vaša velika ljubezen so tudi konji. Si kljub natrpanemu urniku še uspete vzeti čas za ježo?

To leto mi je uspevalo vse do meseca maja, potem pa žal ni šlo več. Imela sem tri projekte naenkrat: Cosi fan tutte v Operi, Veronika Deseniška na Celjskem gradu in Čevljar baron na Studencu. Zraven pa tudi pouk, tako da je šla ježa malo na stranski tir. Mogoče ponovno začnem po zadnjih štirih predstavah Čevljarja barona. Konji imajo res prekrasno energijo in bodo na nek način vedno del mojega življenja.

Ali trenutno snemate kakšno novo pesem/ploščo?

Trenutno pripravljam nov veliki projekt s kolegom tenoristom Klemenom Torkarjem, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.

Predstavo Čevljar baron si lahko ogledate 8., 9., 10. in 11. avgusta ob 21. uri v Poletnem gledališču Studenec. 

Vstopnice so na voljo na blagajni Poletnega gledališča Studenec na dan prireditve od 19.30 dalje. Cene so prilagojene glede na dan izvedbe:

• Petek in sobota: odrasli 25 €, otroci do 14. leta 20 €
• Četrtek in nedelja: odrasli 23 €, otroci do 14. leta 18 €

Avtor: Ana Britovšek Kunšek; Foto: osebni arhiv Eva Černe Avbelj, studenec.net