Dr. Tomo Virk: Literatura in etika

Dr. Tomo Virk je doktor literarnih znanosti in teoretik, esejist, prevajalec, profesor na Filozofski fakulteti, avtor 18 knjižnih del in prejemnik številnih nagrad – Rožančeve, Ocvirkove, Jermanove, od junija 2021 tudi izredni član SAZU, od lanske jeseni spet občan Domžal. Nekoč pa smučarski tekmovalec, trener Barbare Berlec, alpinist in tudi bibliotekar v domžalski knjižnici.

V organizaciji Cvete Zalokar in Knjižnice Domžale je v ponedeljek, 20. februarja 2023, potekalo Srečanje z ustvarjalci, na katerem so gostili dr. Toma Virka.  Pogovor, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je potekal v dveh delih. V prvem delu sta spregovorila o domoznanstvu glede na to, da se je dr. Tomo Virk lani preselil nazaj v Domžale, kjer je živel v mladosti, aktiven pa je bil na številnih področjih. V drugem delu pa sta govorila o literaturi in etiki. Pozornost je bila namenjena njegovima zadnjima knjigama »Zakaj je literatura pomembna« in »Literatura in etika«.

Dr. Virk je bil bibliotekar v še stari domžalski knjižnici, zato je pogovor nanesel tudi na njegovo takratno delo.  Obiskovalci srečanja so iz prve roke izvedeli, s kakšnimi problemi se je soočala knjižnica v tistem času in da so jo skoraj zaprli. Dr. Virk je takrat hodil na Občino Domžale, kjer je tedanjega župana Ervina Antona Schwarzbartla in občinske svetnike uspel prepričati, da niso »potopili« tedanje Knjižnice Domžale. To se je obrestovalo, saj so tistega časa z Inštitutom Jožef Štefan zaorali ledino, kot prvi v Jugoslaviji so namreč uvedli poslovanje z računalnikom. Takrat so imeli v domžalski knjižnici okrog 55 tisoč knjig in če je kdo vprašal za kakšno knjigo, je nekaj sodelavk vedelo skoraj za vsako knjigo, če jo imajo ali če je izposojena.

Vseeno so potem z dr. Virkom uvedli računalniško poslovanje, kar je močno olajšalo delovanje. Vodstvo knjižnice in Pavel Pevec so takoj pograbili to idejo, organizirali srečanje z Inštitutom Jožef Štefan, kjer so skupaj z dr. Virkom izdelali prvi program za izposojo knjig v takratni Jugoslaviji. Ta program je sprejela za nekaj let tudi večina knjižnic, čeprav so bili vezani na nekak drug program, iz katerega je nastal današnji COBIS. Tistega časa so potem knjižnice prirejale vsakoletna srečanja in tekmovanja v tetrisu, ta srečanja pa so bila tistega časa zelo obiskana.

Pogovor je nanesel tudi na smučarsko tekmovalno plat dr. Virka, saj je bil uspešen smučar, a so mu pomrznjeni prsti vsako leto vzeli nekaj dragocenih tednov treningov in tekmovanj, kar se je poznalo tudi na FIS točkah, kjer so ga po nekaj letih tekmovanja kljub doseženim FIS točkam vodilni slovenskega smučanja dali v B ekipo. Zato je tudi opustil smučarsko tekmovanje. Potem se je posvetil smučarskim treningom otrok, vmes je začel tudi plezati in je postal alpinist, kjer ima kar nekaj prvenstvenih smeri v naših Alpah.

V drugem delu pa sta sogovornika spregovorila o literaturi in etik. Pozornost je bila dana zadnjima knjigama dr. Virka »Zakaj je literatura pomembna« in »Literatura in etika«. Zaupal je, da so bile knjige njegova velika ljubezen v mladih letih. Edini je znal brati že v prvem razredu. »Starejši, ko sem, bolj vidim, kako so me knjige skozi življenje oblikovale. Oblikuje nas seveda marsikaj. Družina, družba, okolje, prijatelji s katerimi se družimo, a tudi knjige so takšne prijateljice, s katerimi se družimo in dale so mi neko obzorje, oblikovale so vrednote in ta vpliv je trajen,« je dejal gost večera.

In kako odgovarja tistim, ki pravijo da knjiga ni več zanimiva? »Včasih ni bilo radia, televizije in ljudje smo pač veliko brali. Neumno bi bilo, da bi danes zahtevali, da mora biti enako. Danes se prosti čas pač preživlja drugače. Največji problem vidim v tem, da se ta celovita kultura spreminja in zato se spreminja tudi naš način razumevanja, naš pogled na svet, naši odnosi do drugih ljudi. Vse to izgublja neko globino. Literarno branje zahteva osredotočenost. Literarno branje je poglobljeno branje. In poglobljeno branje pomeni, da zadev ne dojemamo zgolj površinsko, ampak v kompleksnosti vse to reflektiramo. Danes je za marsikoga celo nuja zgolj površno branje, nabiranje čim več informacij, ki pa niso dobro predelane. In to ne zadeva samo spoznavnega procesa, ampak zadeva tudi odnose med ljudmi, ki so postali površni, na daljavo, na distanco, skozi masko. In to je problematično.«

Zanimiv pogovor z dr. Tomom Virkom si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar