Domžalski čebelarji: Kako čebelji pridelki krepijo imunski sistem

Ker je v jesenskem in zimskem času veliko prehladnih obolenj zaradi oslabitve imunskega sistema, je Čebelarsko društvo Domžale povabilo obiskovalce, da se jim pridružijo na zanimivem predavanju o krepitvi imunskega sistema v zimskem času s čebeljimi pridelki. Njihovi čebelarji-apiterapevti so obiskovalcem predstavili, kako v zimskem času naravno okrepiti imunski sistem. Obiskovalci so poleg tega spoznali, kateri čebelji pridelki so najbolj koristni, v kakšnih količinah jih uživati in za katere tegobe so primerni.

Organizator, Čebelarsko društvo Domžale, je povabil k sodelovanju tudi Zavod APIUM, Inštitut za apiterapijo Domžale, predavanje pa so izvedli v Knjižnici Domžale 8. decembra 2025. Predavanja so se udeležili Nika Pengal, apiterapevtka, Špela Šafar, apiterapevtka, Žiga Jenko iz Velenja, glasbenik, zeliščar in čebelar, Petra Peunik Okorn iz Stične, predavateljica o čebelah in apiterapiji ter predsednik Čebelarskega društva Domžale Andrej Jus. Vsi povabljeni predavatelji so člani Čebelarskega društva Domžale. Moderator je bil Damjan Habe.

V uvodu je Andrej Jus, predsednik Čebelarskega društva Domžale, predstavil delovanje društva in sodelovanje društva s Čebelarsko zvezo Slovenije. S svojimi člani se udeležujejo posvetovanj, simpozijev, tečajev, sejmov in razstav. Društvo organizira tudi strokovne ekskurzije in srečanja članov na debatnih večerih ter letna družabna srečanja v spomladanskem in prednovoletnem času. Sodelujejo tudi na prostovoljnih okoljskih akcijah v krajevnih skupnostih, saj se močno zavzemajo za čisto okolje. Društvo ima tudi učni čebelnjak in zelo močno sekcijo za apiterapijo. Zadnje čase so se povezali z vrtičkarji, ki delujejo pod imenom Pod staro češnjo, tako da skupaj s čebelami, katere so jim priskrbeli čebelarji, pridelujejo ekološko pridelano hrano. V pogovoru so obiskovalci spoznali vse vrste medu, kako čebele predelajo medičino, kako pridobivajo med, matični mleček, cvetni prah, čebele pa so razen pajkov in sviloprejk edine živalice na svetu, ki iz svojih žlez pridelajo svoj dom. Pajki in sviloprejke s pomočjo mreže, čebele pa predelajo domovanje z voskom. V nadaljevanju so obiskovalci spoznali čebelje pridelke:

Med

V današnjem času zaradi hitrega tempa življenja vse bolj pozabljamo na našo prehrano. Med je skozi leta postal zaradi svojih dragocenih hranilnih vrednosti simbol naravne prehrane. Čedalje pomembnejši pa postajajo tudi ostali čebelji proizvodi. Ti namreč učinkovito dopolnjujejo sodobna živila, ki so zaradi novih načinov pridelave in pretirane kemične obdelave oropana vitaminov, rudninskih soli in aminokislin. Med je bil tisočletja edino sladilo, hkrati pa je veljal za vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni in težave. Med je gosta tekočina ali kristalizirano živilo, ki ga proizvajajo čebele. Nastane iz različnih virov: iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane. Mana so sladke kapljice, katere izločajo žuželke (uši, kaparji, škržati), ki živijo na živih delih rastlin in sesajo rastlinske sokove, ki jih potrebujejo za lastno življenje. Osnovna surovina za proizvodnjo medu sta medičina ali nektar in mana, katere čebele prinašajo v panj, obdelajo, dodajo izločke svojih žlez in zgostijo. Tako nastane med, ki ga shranijo v celice satja, ki jih nato zaprejo z voščenimi pokrovčki. Med vsebuje zelo veliko sladkorjev (okrog 80 %), nekaj vode (do 20 %), v manjši meri pa tudi encime (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), mineralne snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline, vitamine, beljakovine… Se pa že nekaj let na trgovskih policah pojavlja »med« dvomljive kakovosti, ki je neverjetno poceni. Zato se slovenski čebelarji že nekaj let borijo, da bi ta poceni med, ki nima nič skupnega s pravim medom, odstranili s trgovskih polic.

Cvetni prah

Čebele ga nabirajo na cvetočih rastlinah in ga obdelajo z nektarjem ter izločki svojih žlez. V panj ga prinesejo v posebnih koških na zadnjih nogah, nato pa ga skladiščijo v celicah satja kot nezamenljivo beljakovinsko hrano za družino. Cvetni prah za čebele predstavlja kruh. Težko bi še bolj poudarili, kako pomemben je za njihovo preživetje. To so moške spolne celice cvetočih rastlin. Prednost cvetnega prahu pred ostalimi živili je, da vsebuje vse osnovne hranilne snovi – beljakovine, OH, organske kisline, vitamine, mikroelemente, hormone itd. V apiterapiji se uživa svež, zamrznjen cvetni prah v kombinaciji z medom.

Propolis

Ime izvira iz grščine, pro (pred, proti) in polis (mesto, država), torej obramba mesta. Zaradi svoje lepljive in voskaste narave ga čebele uporabljajo za razkuževanje satja, za zapiranje razpok in vmesnih prostorov ter tesnenje sten premičnega satja v panju. S propoliziranjem čebele tudi balzamirajo mrtva telesa vsiljivcev, ki so preveliki, da bi jih odstranile iz panja. Med vsemi čebeljimi pridelki ima propolis najširšo paleto uporabe in učinkovanja. Klinične študije o biološki dejavnosti propolisa so pokazale, da propolis spodbuja življenjske funkcije in tudi izboljša delovanje imunskega sistema. Propolis se uporablja tudi kot dodatek k živilom in napitkom za izboljšanje zdravja in preprečevanje bolezni.

Matični mleček

Matični mleček je izloček čebeljih žrelnih žlez. Z njimi mlade čebele delavke, stare od 5-12 dni, krmijo ličinke čebel delavk, trotov in matic. Po tretjem dnevu pa prejema to hrano samo še čebela, ki so jo delavke določile za bodočo novo matico. Odraslo matico prehranjujejo čebele delavke samo z matičnim mlečkom celo njeno življenje. Matični mleček je bele do bledo rumene barve, značilnega vonja in okusa (kislo-sladek in rahlo pekoč). Priporoča se pri vseh hormonalnih težavah, težavah s spominom in koncentracijo.

Čebelji vosek

Je 100 % naravni proizvod čebel, ki ga pridelujejo le v času aktivne dejavnosti. Koristnost čebeljega voska so že pred stoletji ugotovili naši predniki, ki so ga uporabljali za sveče, pečatenje, balzamiranje trupel in v zdravilne namene. Predvsem Grki so cenili voščene obkladke in povoje. Poznali so lastnosti voska pri celjenju ran ter protivnetne lastnosti in lastnosti mehčanja. Danes uporabljamo čebelji vosek predvsem v kozmetiki, medicini in sirarstvu.

Čebelji strup

O uporabi čebeljega strupa so pisali že v antičnih časih (Hipokrat, Plinij, Galen), v našem času pa je najbolj pomemben dr. Filip Terč, ki je deloval v MB med leti 1888 in 1912. V Sovjetski zvezi je čebelji strup postal zelo cenjeno zdravilo. Leta 1959 je njihov Medicinski svet izdal navodilo za zdravljenje s piki, kar so uvedli v zdravstvene ustanove. V Romuniji je čebelji strup razglašen za pomožno zdravilo, terapija z njim pa je tudi del tradicionalne kitajske medicine na Tajvanu, Koreji in Kitajskem. V uporabi je pri zdravljenju revmatoidnega artritisa, išiasa, multiple skleroze, težav s sklepi in mišicami.

Po predavanju je v prostorih Knjižnice Domžale sledila tudi degustacija čebeljih pridelkov.

V video posnetku pa odkrijte, kako vam lahko čebelji pridelki pomagajo ohraniti zdravje skozi hladne mesece!

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar