Cvetja dezerta – pesniški prvenec Domžalčanke Zale Marolt

V Knjižnici Domžale so v četrtek, 21. septembra 2023, gostili mlado pesnico Zalo Marolt, Domžalčanko, ki je predstavila svoj prvenec, pesniško zbirko “Cvetje dezerta”. Ker so v njeni pesniški zbirki zajete številne tematike duševnih stisk, je vzporedno potekal tudi pogovor o spoprijemanju s tovrstnimi težavami. 

Zala Marolt se želi s svojo poezijo dotakniti predvsem mladostnikov. Njene pesmi se poglabljajo v tematike o odraščanju, sprejemanju sebe, o prvi ljubezni, raziskovanju telesa, spoprijemanju s tesnobo in paničnimi napadi ter obvladovanju teže medsebojnih odnosov. Ob prebiranju pesmi, ki govorijo o odraščanju, prvi ljubezni, sprejemanju sebe, raziskovanju telesa, spoprijemanju s tesnobo in paničnimi napadi ter obvladovanju teže medsebojnih odnosov, je v besedah mlade pesnice vsakdo lahko našel nekaj zase.

Zala je bila že od malega prepričana, da bo študirala slovenistiko in filozofijo, pristala pa je drugje. Obiskuje drugi letnik Pravne fakultete v Ljubljani, zato večino časa presedi v predavalnicah ali čitalnici, kjer “žuli” knjige. Zaupala nam je, da je bil njen prvi poskus pisanja pri dvanajstih letih v okviru šolske naloge, v kateri so morali po svoje prirediti zgodbo Robina Hooda. Tista naloga je tedaj v njej sprožila občutek, da je to tisto, kar mora početi. Sprva je pisala zase, lotevala se je predvsem fantazijskih romanov. Dva sta celo dokončana, ampak po njenih besedah nista za v javnost. Kasneje se je posvetila tudi kratkim zgodbam in poeziji ter pričela sodelovati na natečajih. Uspelo ji je osvojiti prvo mesto v prozi na natečaju Gre popotnik v novi svet z delom »Gorčično rumen lavor« in »Človek izziva, narava odriva«.

»Cvetje dezerta« je zbirka pesmi o odraščanju, sprejemanju sebe, o prvi ljubezni, raziskovanju telesa, spoprijemanju s tesnobo in paničnimi napadi ter obvladovanju teže medsebojnih odnosov. Pesmi so zbrane v štiri sklope, imenovane po puščavskih rastlinah, ki imajo vsaka zase unikatno simboliko. So znanilec potlačenih čustev, najgloblje zakopanih misli in tudi najmračnejših nočnih mor. Pesmi spregovorijo o vsem tistem, česar si naglas ne upamo ubesediti. Zato pesniško zbirko lahko poimenujemo tudi Puščavsko cvetje.

Prvi del, »puščavska lilija«, ponazarja lepoto življenja, transformacijo. Drugi del »Volemija« ima mračnejši pridih, Zala si jo je interpretira kot »Teci, kolikor hitro moreš, in ne glej nazaj.«. Tretji del zbirke je pod rožo »Oleander« govori pa o kompleksnosti predvsem ljubezenskih, pa tudi družinskih in prijateljskih odnosov. Četrti del je pod rožo »Baobab« in je za razliko od prejšnjih poglavij, mnogo bolj optimističen. Ponazarja novo življenje, rojstvo in pot naprej. Avtoričine pesmi so krajše, včasih brez dlake na jeziku, drugič svoje bistvo skrivajo globoko v sebi. Največ jih je napisala pod vplivom sanj in težjih življenjskih situacij. Celotna zbirka je torej popotovanje po različnih čustvih in izkušnjah, vse do trenutka »biti dovolj«.

Avtorica je o obravnavanih tematikah spregovorila s poslanstvom narediti življenje nekoga za odtenek lažje, ustvariti občutek skupnosti, ustvariti občutek, da v svojih čustvih in mislih nismo sami in izolirani od sveta. Mlada pesnica Zala Marolt je pred koncem monopredstavitve prebrala tudi nekaj pesmi iz vseh štirih sklopov pesniške zbirke.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar