Čisto blizu: Tina Vrščaj in njen nagrajeni roman Na klancu

V ponedeljek, 13. marca 2023, so v Knjižnici Domžale na Srečanju z ustvarjalci gostili pisateljico, urednico in kritičarko Tino Vrščaj, ki spet živi in dela v Domžalah. Rdeča nit pogovora, ki ga je vodila Cveta Zalokar, je bil Tinin najnovejši roman “Na klancu” za katerega je prejela nagrado Modra ptica 2022.

Tina Vrščaj je pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka. Deluje kot svobodna umetnica, piše literarne kritike in eseje za različne revije in časopise. Napisala je romana Zataknjena v pomladi (2010) in Odradek (2012). V zbirki Čebelica je leta 2017 izšla njena pravljica za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata, v letu 2018 pa pri Cankarjevi založbi zbirka kratkih zgodb Plašč. Leta 2021 je pri Mladinski knjigi izšla njena knjiga za otroke Balabuga. Leta 2022 je v Cankarjevi založbi izšel njen Roman Na klancu, za katerega je prejela nagrado Modra ptica, ki jo podeljuje Mladinska knjiga.

Na klancu je družinski in ljubezenski roman, izpisan v številnih, bolj ali manj natančno skiciranih prizorih, predvsem pa v dinamičnih dialogih, ki čas dogajanja zgodbe trdno umeščajo v našo sedanjost, morda pa že tudi bližnjo prihodnost. Tina Vrščaj v medgeneracijski zgodbi, ki se kot na Cankarjevem Klancu ponavlja vedno znova, poleg ekologije in kritike družbenih omrežij prevprašuje tudi odnos med spoloma, vprašanja materinskosti ter zadene v samo bistvo današnjega časa in odnosov.  Moški odhajajo, zapuščajo družino, ženska prevzame skrb za družino, hčerki vidita več, kot si mislita starša in čutita, da reči niso več urejene.

Avtorica zgodbo, ki se lepo bere, zapisuje v nizu zaokroženih, razgibanih in dramatičnih prizorov, ki se sestavljajo v življenjski mozaik. Kljub kompleksni vsebini oziroma ravno sredi nje preseneča tudi s trenutki čiste lepote, topline in miru. V romanu Tina Vrščaj pripoveduje zgodbo Eve in Gregorja, ki sta v zgodnjih srednjih letih, in njunih hčerk. Njun odnos se vse bolj krha, strast izgublja. Pod pritiskom borbe za zaslužek in vse bolj očitnih razlik v razumevanju sveta se priplazi v njun odnos rušilna moč klanca, ki moške vedno znova požene v svet.
Z njenim romanom smo dobili na novo tematiziran simbol Cankarjevega klanca, družbene določenosti, fatalizma, s katerim se je Cankar zarezal v slovensko zavest. Avtorica uspešnice pove, da najbrž zato, ker je zadnjih petnajst let preživela v strmem bregu v odmaknjenem kraju sredi gozda in jo je ta kraj na novo rodil. In vendar je trinajst let pisala druge zgodbe, potem pa je naenkrat ven prodrla ta o klancu.

»Že s prvim odlomkom, ki sem ga napisala, se je vzpostavil hud naklon. Da sem zmogla strmino, sem ubrala nov slog: kratek stavek hitre sape in ritem, ki žene dalje. Z grizenjem strmine se vsekakor poklanjam Cankarju. A hkrati moj Klanec ni več simbol vdanosti v usodo, prej nasprotno. Lahko da deloma predstavlja vaško zarukanost in samovoljno plenjenje narave, a ob protagonistki Evi je tudi simbol prvobitnosti, zlitja z naravo, večnega obnavljanja in rasti«, je povedala Tina Vrščaj.

Po njenih besedah mora človek vedno stopati navzgor, zato v življenju ni nič doseženo brez truda in tako ta napor človeka krepi. Sporočilo v knjigi pa je jasno. Junakinja je postavljena nasproti danes vodilni vrednoti, človekovemu udobju. »Ona na Klancu je simbol upiranja vsemu, kar je udobno, samoumevno in pogosto sebično. Veliko trpi in se v trpljenju približa Francki, a jasno je, da si dandanes lahko tudi pomaga, kot si ženske nekoč niso mogle. Zelo ljubo mi je bilo riti po terenu, tako pomenljivem za Slovence,« obrazloži avtorica romana.

V Evo, glavno osebo v romanu, je avtorica združila več lastnosti, zato je glavna junakinja strpna in uporniška, borbena in iskrena v svojem boju. Ne more si privoščiti, da bi obupala, ker bi bila to izdaja teh, ki jih ljubi. Morda se je ta lik ženske matere v avtorici rodil, ko je tudi sama rodila in postala mama. Preko svojega spoznanja se je tudi glavni lik v romanu kalil, ko se je preizkušala v vzgoji, brodila čez bolezni bližnjih in odkrila trpežnejšo plat človeka.

»Recimo, da Klanec predstavlja košček neokrnjene slovenske narave. Malo po malo ljudje ta košček uničujejo, saj sekajo gozd, gnojijo polje, onesnažijo potok, sredi livade nagrmadijo odpadke, povozijo in prepodijo živali …« je med drugim povedala Tina Vrščaj. Eva, glavni lik v romanu, pa se temu upira, sprva na Klancu, nato v Ljubljani in svetu. Širi svoj humani odnos do okolja.

Celoten pogovor s Tino Vrščaj si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar