Čas, ki je naš

Nežno razgrinjajo lučke temό,
Sneg se v višavah lesketa,
Nekaj osamljenih korakov
Na stezi, ki ne vodi nikamor.

Ljubiš, sovražiš, vseeno je,
Vse mine kot mine čas,
Ki je naš.

Tišina je iskrena,
Ne pusti lažnih sledi;
Besede se vrtinčijo,
Se lovijo in izgubijo,
Na ekranu utripa modrina,
Ki kliče na pomoč.

Ljubiš, sovražiš, vseeno je,
Vse mine kot mine čas,
Ki je naš.

Na stezi, ki vrti se v krog,
Je mnogo nog in
Le nekaj dvignjenih glav –
Luči v temi,
Ki prižiga jih srcé.

Ljubiš, sovražiš, vseeno je,
Vse mine kot mine čas,
Ki je naš.

Miomira Šegina (miomira.si)