Bernik in njegove Domžale – O župniku Francu Berniku in Domžalah v prvi polovici 20. stoletja

Kulturni dom Franca Bernika Domžale in člani uredniškega odbora za izdajo ponatisa knjig Franca Bernika so zaključili svoje delo. V prazničnih decembrskih dneh je izšla še četrta in s tem zadnja od načrtovanih knjig o župniku Francu Berniku in Domžalah v prvi polovici 20. stoletja. V knjigi je zbranih 20 strokovnih besedil, esejev, zapisov ter pogovorov o življenju in delu tega pomembnega Domžalčana, ki jih je prispevalo 15 avtorjev. S tem so predstavili številne in obsežne segmente več kot 50 letnega obdobja naše zgodovine in dogajanja, ki je zaznamovalo naš kraj na vseh področjih družbenega, gospodarskega, socialnega, kulturnega in društvenega delovanja. V knjigi je objavljenih tudi več kot 260 fotografij, številne med njimi prvič.

V sredo, 19. januar 2022, je v Slamnikarskem muzeju v Domžalah na Srečanju pod slamniki potekala predstavitev četrte knjige v sklopu ponatisov knjig Franca Bernika. Pogovor s sourednikoma knjige mag. Blažem Otrinom in Katarino Rus Krušelj je vodila Cveta Zalokar, predsednica uredniškega odbora in direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Knjiga o Berniku in njegovih Domžalah, ki je izšla ob finančni podpori Občine Domžale, je obsežno delo, ki bo bralca pritegnilo vase. Razprave v knjigi so podali Miroslav Stiplovšek, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. zgodovinskih znanosti, častni občan Občine Domžale, z dopisom Velikega prispevka župnika Franca Bernika k osvetlitvi zgodovinske podobe Domžal. Mag. Blaž Otrin, magister zgodovine je raziskal rod Franca Bernika in njegovo življenjsko pot do prihoda v Domžale, ter zadnja leta Bernikovega življenja od okupacije do smrti. Anton Štrukelj, profesor in doktor teologije, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je o župniku Francu Berniku podal dejstva kot o velikem pisatelju nabožnih knjig. Matjaž Brojan, novinar-urednik in publicist je osvetlil dramsko delovanje Franca Bernika med Domžalci, Bernik in njegovi Domžalci v Ameriki, ter Moji spomini na strička in Vido Bajželj, Bernikovo pranečakinjo. Mihael Kozjek, univ. dipl. muzikolog je opisal Bernikovo delovanje na širšem glasbenem področju. Ana Vrtovec Beno, dr. etnoloških znanosti, kustosinja in raziskovalka je opisala domžalske Nemce in sodelovanje s Francem Bernikom. Katarina Rus Krušelj, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in višja kustosinja je opisala Franca Bernika v prvi svetovni vojni, Bernikova vloga v gospodarstvu, strokovnih organizacijah in zadrugah. Jan Bernot, doktorski študent zgodovine je opisal Bernikove pobude na šolskem, zdravstvenem in socialnem področju ter njegov politični profil. Saša Roškar, dipl. etnologinja in kulturna antropologinja je dodala prispevek o domžalskih slamnikaricah po Evropi in Ameriki. Vilma Vrtačnik Merčun, profesorica geografije in sociologije je opisala kot ustanovitelja in načelnika Kitarskega društva v Domžalah od leta 1908 – 1926. Matjaž Šporar, inženir elektrotehnike in podjetnik je pridodal veliko novih slik v članku Bernikov čas, osvetljen z Nagličevo fotografsko dediščino. Cveta Zalokar, prof. slovenskega jezika on primerjalne književnosti, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in predsednica uredniškega odbora je pridodala zapis o 110 letih Društvenega doma Domžale. Matjaž Karlovšek, univ. dipl. inženir gradbeništva je prispeval opis obnove Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v letih 1989 – 1998. Judita Lux, magistra arheologije in konservatorska svetovalka ter Maja Avguštin, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka in magistra arhitekturnih znanosti pa sta opisali cerkev Marijinega vnebovzetja na Goričici.

So ljudje, ki samo živijo v kakšnem kraju, so pa tudi ljudje, ki kraj obogatijo. Takšen veliki človek je prav gotovo Franc Bernik, domžalski duhovnik, pisatelj, skladatelj in krajevni kronist, eden izmed največjih osebnosti zgodovine mesta Domžale. Vsekakor lahko Franca Bernika označimo za najbolj vizionarskega moža takratnega časa, saj je pustil neizbrisen pečat v Domžalah z delovanjem na družbenem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Domžale so po njegovi zaslugi dobile samostojno župnijo kot znamenje samostojnosti, ne le v duhovnem, temveč tudi v materialnem in kulturnem smislu. Bil je pobudnik in organizator gradnje nekdanjega Društvenega doma Domžale v središču mesta, zgrajenega 1910 leta. Ključna je njegova literarna zapuščina, pomembna za razumevanje preteklosti Domžal v prvi polovici dvajsetega stoletja. Uredniški odbor je obudil idejo o ponatisu Bernikovih pomembnih knjižnih zapuščin kot so »Zgodovina fare Domžale 1 in 2, in Z nekdanje Goričice. Sedaj je izšla še zadnja, četrta knjiga: Bernik in njegove Domžale. Tako bodo njegova dela ostajala med ljudmi, iz njih pa bodo lahko naši občani in naši zanamci prebirali še eno od pomembnih domžalskih zgodb, bogate s starimi fotografijami in zapisi. France Bernik je res pustil neprecenljive in neizbrisne temelje Domžalam.

Zanimiv pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar