Béla Szomi v Knjižnici Domžale spregovoril o zahtevnem prevajalskem delu, pesniku Balassiju in nagradi

Knjižnica Domžale je v sredo, 20. maja 2026, pripravila pogovorni večer v okviru cikla Čisto blizu. S pesnikom in prevajalcem Bélo Szomijem se je o zahtevnem prevajalskem delu, pesniku Balassiju in njegovih v slovenščino prevedenih pesmih ter o prejeti evropski nagradi pogovarjala Cveta Zalokar.

V začetku februarja leta 2026 so v Budimpešti že 30. leto zapored podelili spominske meče Bálinta Balassija, evropsko nagrado za literaturo, ki je bila prvič podeljena leta 1997. Kot je v pogovoru dejal Béla Szomi, spominski meč vsako leto podelijo izjemnemu madžarskemu pesniku, od leta 2002 pa lahko spominski meč Bálinta Balassija podelijo tudi tujemu pesniku za odličnost pri prevajanju madžarske književnosti, vključno z deli Balassija. Tako je Béla Szomi prejel evropsko nagrado za literaturo za pesniško zbirko »Podaj mi tišino« (Adj már csendességet). Béla Szomi je tako po Lajosu Benceju postal drugi literarni prevajalec iz Prekmurja, ki je prejel spominski meč Bálinta Balassija. Ob prestižni nagradi je bila priložena tudi mala plastika iz herendskega porcelana. Tako je nagrada letos res prišla v prave roke, saj je Béla Szomi pesnik, prevajalec in skladatelj. V pesniški zbirki Podaj mi tišino (Adj már csendességet) so zbrane slovenske prevodne različice pesmi Bálinta Balassija, ki jih je pripravil Szomi. Letošnji nagrajenec Béla Szomi, pesnik, prevajalec in skladatelj, je v pogovoru dejal, da ga je k prevajanju Balassijevih del spodbudil Lajos Bence, ki je leta 2022 prav tako prejel spominski meč Bálinta Balassija ter ga opogumil, naj se spopade z renesančno obarvanimi besedili. Béla Szomi je dejal, da prevajanje ni bilo preprosto, saj v slovenski literaturi ni mogoče najti ustreznih priročnikov za tovrstno jezikovno rabo, zato je prevod zahteval veliko dela.

Seveda je pogovor nanesel tudi na Szomijevo mladost. Béla Szomi, po rodu Madžar, je otroštvo preživel v slikovitem Prekmurju, kjer so mu ravnice in griči zaznamovali njegov svet. Ta prekmurska pokrajina še danes odzvanja v njegovih pesmih. A Béla ni le glasbenik, saj je svoje življenjsko poslanstvo našel tudi v delu z mladimi. Kot učitelj je bil na Osnovni šoli Domžale, bil pa je, kot je dejal, mentor mlade generacije, saj jih je spodbujal k ustvarjalnosti, pogumu in radovednosti. Béla je znan tudi po svojih astrofotografskih taborih v Šalovcih, ki jih vodi od leta 2002. Leta 2019 je prejel državno priznanje za prostovoljstvo, ki ga podeljuje Državni zbor Republike Slovenije. To je dobil, ker je leta brezplačno izobraževal številne učitelje na seminarjih, delal z učenci, organiziral tabore in aktivno sodeloval v različnih komisijah, in to vse prostovoljno. Delo v komisiji za logiko denimo nikoli ni bilo plačano. Tudi astronomske tabore, ki jih organizira, vodi povsem prostovoljno. Ga pa veseli, da se otroci veliko naučijo o astrologiji ter o našem vesolju. Prejel je tudi priznanji občine Domžale in občine Lendava za doprinos pri razvoju in promociji kulture ter predajanje znanja iz naravoslovja, matematike in logike. Béla Szomi pa je prejel še eno pomembno priznanje s strani DMFA – Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Priznali so mu zasluge za promocijo matematike, fizike, slovenščine, logike in astronomije. Bil je tudi izbran za mentorja leta, tovrstna priznanja je prejel že večkrat. Nazadnje leta 2024, ko je prejel zlato priznanje ZOTKS za prispevek k razvoju in promociji logike v Sloveniji.

Svojo prvo pesniško zbirko je izdal, ko je bil star 59 let. Kasneje je izdal še dve zbirki v slovenščini in dve v madžarščini. Leta 2011 mu je zelo znan madžarski pesnik Lajos Bence, ki živi v Prekmurju, zaupal svoje pesmi, od katerih je tri prevedel v slovenščino. Za uglasbitev in po zaslugi teh pesmi je »moral« prevesti antologijo prekmurske madžarske poezije. Od tedaj je prevedel okoli sedem literarnih del, lani je prevajal dela prvega madžarskega pesnika Bálinta Balassija, letos pa je za ta prevod dobil nagrado – spominski meč Bálinta Balassija.

Béla ima tudi veliko napisanih pesmi za nove zbirke. Pri izdajah svojih zbirk pogosto sodeluje z likovnimi umetniki, ki mu ustvarijo naslovnico in ilustracije za pesniško knjigo. Bil je tudi vrsto let glasbenik. S Kontrabantom so ohranjali dediščino predvsem narodov in narodnosti iz Prekmurja: Slovencev, Madžarov in Romov. Uglasbil je okoli 150 pesmi prekmurskih pesnikov. Ob slovenskih in madžarskih so ustvarili tudi romske pesmi, celo eno Claptonovo pesem so poustvarili v romskem jeziku. Na nekaterih albumih so zaigrali tudi judovske pesmi. Prevedel in uglasbil je tudi očetove madžarske pesmi. Kot je dejal Béla, v svojih pesmih med drugim piše o ljubezni, živalih, uporu, ločitvi in tudi o muhavosti človeške narave. Veliko pesmi je namenjenih točno določenim osebam, ne le njegovim bližnjim, ampak tudi umetnikom. Ena od Szomijevih pesniških zbirk je v celoti posvečena ljubezni – vsebuje sto ljubezenskih pesmi. Rad piše tudi o krivicah po svetu, o vojnah, odnosih med ljudmi, včasih pa tudi preprosto o živalih ali naravi in okolju. Na predstavitvi so si obiskovalci ogledali tudi filmček o celotni proceduri podelitve spominskega meča Bálinta Balassija, evropske nagrade za literaturo.

Čestitke!

Avtor: Miro Pivar, Foto, video: Simona Pivar