Babičino seksualno življenje pobira nagrade

Ali imajo babice spolno življenje? Kaj pa dedki? O tem se še danes ne govori v družinskem krogu niti v javnosti, kar pomeni, da imamo starejšo generacijo ali za nespolna bitja, ali pa nam je glede tega nerodno. V tolažbo: z oskarjem za kratki film nagrajeni film Urške Djukić ne govori o današnjem času, (je za starejšo generacijo kaj drugačen?), temveč zareže v zamolčane zgodbe povojne generacije mož in žena.

Na 52. filmskem festivalu v mestu Tampere na Finskem je film Babičino seksualno življenje prejel že svojo deseto nagrado – oskarja za kratki film 2022! Nagrado podeljuje Evropska filmska akademija, za nagrado je bilo skupno nominiranih pet kratkih filmov, ki jih je EFA izbrala med 29 kandidati.

Filmska zgodba temelji na knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače ter na pričevanjih podeželskih žensk, rojenih okoli začetka 20. stoletja. Njihove zgodbe so mlado režiserko in scenaristko globoko pretresle, saj današnja dekleta vzgajamo v drugačnem, bolj seksualno ozaveščenemu okolju, ko ni nič narobe, če se tudi dekleta pogovarjajo o orgazmu. To pa je nekoč bilo nezaslišano, pomembni so bili le moški užitki, po veljavnem cerkvenem nauku je morala žena biti tiho in podložna možu, četudi jo je tepel in silil v spolne odnose. Tako pravi v enem intervjuju Urška Djukić: »Gre za prvo slovensko knjigo, ki na poljuden način opisuje spolne običaje naših prednikov. Osebne izpovedi žensk, ki so zdaj že pokojne ali pa stare okoli 90 let in več, so mi dale misliti, da je proces emancipacije Slovenk kljub občutku svobode, ki jo danes v primerjavi z našimi babicami čutimo ženske, precej na začetku.« Dejstvo je, da se o teh temah govori še vedno premalo in v vato zavito. Naj mlade generacije ne spregledajo slabih izkušenj starejših in naj se dokončno osvobodijo okovov patriarhalne miselnosti.

Francoska ilustratorka in režiserka animiranih filmov Emilie Pigeard je z otroško risbo in animacijo pospremila težke življenjske zgodbe spolnega življenja naših babic, kot bi jih videl otrok. Film pa je na momente humoren, saj gledalci prek humorja lažje sprejmejo tako težko temo, je dodala režiserka. Učinku zgodbe so močno prispevali dobro premišljeni zvočni efekti, glasovi in dokumentarni material oz. fotografije ljudi tistega časa.
Kdo je in kako sodeloval pri nastajanju filma? Scenarij za film sta napisali režiserka, ki je film tudi zmontirala, in Maria Bohr. Sorežiserka in animatorka je Emilie Pigeard, glasove so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič, skladatelj glasbe je Tomaž Grom. Zvok je oblikoval Julij Zornik, film je slovensko-francoska koprodukcija, slovenski producent je produkcijska hiša Studio Virc, zanjo producent Boštjan Virc. Film je sofinanciral Slovenski filmski center (SFC).

Člani slovenske baze filmov (SBF) smo si 13 minutni film Babičino seksualno življenje lahko ogledali v času od 13. do 15. decembra. Upam, da bo kmalu na ogled tudi v kinematografih. Če ga zamudite, niste resen filmofil.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)