Andraž Rožman v Knjižnici Domžale predstavil knjigo »Tega se ne da izbrisati«

V domžalski knjižnici so priredili pogovor z novinarjem, dokumentaristom in pisateljem Andražem Rožmanom, avtorjem knjige »Tega se ne da izbrisati«, v kateri razkriva pretresljive in ganljive zgodbe izbrisanih. Knjiga vsebuje literarizirane pripovedi izbrisanih prebivalcev in z njimi povezanih posameznikov, ki jih v skupni lok povezuje več pripovednih niti ter temeljna izkušnja izbrisa na globoko človeškem nivoju. Kaj vse s(m)o pravzaprav izbrisali in ali lahko izbrišemo tudi posledice?

V Knjižnici Domžale so v ponedeljek, 24. novembra 2025, predstavili knjigo »Tega se ne da izbrisati« avtorja Andraža Rožmana. Predstavitev knjige, ki so jo predstavili v sklopu »Čisto blizu«, se je udeležilo lepo število obiskovalcev. Poleg avtorja knjige sta se pogovora udeležila dva izmed izbrisanih Irfan Beširević in Ratko Stojilković. Oba sta svojo zgodbo povedala tudi avtorju knjige, ki ju je dodal med štirideset drugih zgodb izbrisanih, tako je v knjigi dvainštirideset zgodb, knjiga pa je neke vrste dokumentiran roman, saj je tema realna, politično zelo izpostavljena v slovenski preteklosti – izbris, ki se je zgodil takoj po osamosvojitvi Slovenije. Z avtorjem se je Cveta Zalokar pogovarjala o nastajanju knjige, o boju izbrisanih, ki še vedno traja, ter o ranah, ki jih je pustil izbris.

Andraž Rožman, novinar in pisatelj, doma iz Mengša, je doslej napisal že dva uspešna romana »Trije spomini« in »Titov sin«, sedaj pa je pred nami tretji roman »Tega se ne da izbrisati«. Z izbrisom je šlo za množično kršenje človekovih pravic, kot je dejanje slovenske države opredelilo po dolgoletnem sodnem boju Evropsko sodišče za človekove pravice. Iz registra stalnih prebivalcev Slovenije je bilo čez noč izbrisanih 25671 slovenskih državljanov. Ta poteza je bila šele leta 1998 razglašena za protizakonito, povzročila pa je, da je več tisoč ljudi izgubilo možnost do dela v Sloveniji, zdravstveno zavarovanje in socialno podporo. V tem izbrisu tako gre za vprašanje bivalnega dovoljenja, pravico do stalnega bivanja in ne za državljanstvo.

Tudi dva izmed izbrisanih, Irfan Beširević in Ratko Stojilković, sta spregovorila nekaj besed, kako so mnogi izbrisani ostali brez zaposlitve, zdravstvenega zavarovanja, stanovanj, nekatere so celo pognali v vojne kraje, kjer so tragično končali. Kar nekaj zgodb sta povedala, kaj vse so izbrisani preživljali v teh dolgih letih boja. Vedno se je grozilo prav s tem, koliko bo davkoplačevalce stala odškodnina za izbrisane. Govorilo se je, da bo država bankrotirala, nazadnje pa so odškodnino dobili le tisti, ki so se pritožili na evropsko sodišče in to 50 eur na mesec. Omenila sta tudi kamniškega zdravnika dr. Dopliharja, ki je začel z anbulanto za tiste brez ustreznega zavarovanja. Z izbrisanimi so trpeli tudi otroci, ker so po končani osnovni šoli ostali brez možnosti šolanja v srednji šoli, saj se je naenkrat pokazalo, da nimajo slovenskega državljanstva. Mnogo otrok je bilo tudi ločenih od staršev, saj je bilo v Sloveniji pred osamosvojitvijo veliko družin v mešanih zakonih. Po petintridesetih letih še tako nimamo zakona o izbrisanih, še vedno ni sprejeta pravna osnova za ureditev razmer.

Celoten pogovor si lahko ogledate v videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar