Alzheimer Caffe: Vloga farmacevta v prepoznavi demence in usmerjanju pacienta

Prihodnost zdravljenja demence bo verjetno prinesla nova zdravila, ki bodo na potek demence vplivala bolj ciljano in jih bomo lahko uvedli že v zgodnejših fazah. Kljub vsemu pa so zdravila, ki vplivajo na težave pri razmišljanju, učenju in načrtovanju oziroma težave s spominom, le majhen del pomoči ljudem z demenco. Velik del je pristop brez uporabe zdravil oziroma t. i. nefarmakološka obravnava, ki vključuje različne strategije za pomoč. Ob medicinski podpori in obravnavi ter zdravljenju pridruženih simptomov in bolezni veliko bolnikov z demenco dočaka ugledno starost. Diagnoza je le prvi, čeprav težak korak na poti. Podpora in nadaljnja skrb za osebo, ki trpi zaradi demence, če ima diagnozo ali ne, pa je pogosto zelo zahtevna, zlasti, če je v okolici na voljo le malo organizirane pomoči, kar je večinoma odvisno od kraja, v katerem živimo.

V sodelovanju z Domom upokojencev Domžale, Knjižnice Domžale ter Spominčica – Alzheimer Slovenija potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Gostje so priznani strokovnjaki s tega področja. Pogovori so namenjeni vsem, ki se na kakršenkoli način srečujejo z boleznijo demence. Tokratno srečanje v Knjižnici Domžale, je v torek, 14. novembra 2023, nosil naslov Vloga farmacevta v prepoznavi demence in usmerjanju pacienta. Gostja je bila Martina Ajd Bežan, mag. farm., zaposlena v Javnem zavodu mestne Lekarne Domžale. Pogovora o demenci se je udeležila tudi Estera Bartulac, predsednica Spominčice Domžale. Projekt podpirata Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Gostja je s svojim predavanjem in slikovnim prikazom na projekcijskem platnu razsvetlila marsikateri problem ter tudi poteki bolezni demence v različnih fazah razvoja. Od blage faze do že kar hude faze in konca.

Čeprav je bil narejen obsežen napredek v razvoju novih zdravil, ki bodo ciljano vplivala na Alzheimerjevo demenco, ali jo celo preprečevala, so v tem trenutku možnosti zdravljenja omejene. Kljub temu smo vsak dan bližje ciljanemu zdravljenju. V razvoju so zdravila, ki bi lahko pri ljudeh z velikim tveganjem, da bodo zboleli, preprečila bolezen, še preden se ta klinično izrazi. Pomembno je, da se zavedamo, da je vsak človek edinstven in demenca na vsakega posameznika vpliva drugače, zato pri dveh ljudeh z demenco simptomi niso popolnoma enaki. Simptomi se razlikujejo tudi glede na vrsto demence, pri čemer je najpogostejša vrsta Alzheimerjeva bolezen.

Izguba spomina, težave pri opravljanju znanih nalog, težave z govorom, dezorientiranost oziroma zmedenost glede časa in kraja, slaba ali zmanjšana sposobnost presoje, težave s spremljanjem dogodkov in organizacijo aktivnosti, izgubljanje oz. zalaganje stvari/predmetov, spremembe razpoloženja in vedenja, težave pri razumevanju vidnih in prostorskih informacij, umik z dela ali družabnih dejavnosti je 10 najpogostejših opozorilnih znakov za demenco.

Diagnozo lahko postavi osebni zdravnik, kar je sicer redkeje. Bolj verjetno je, da je zdravnik napisal napotnico za k specialistu psihiatru ali nevrologu. V zadnjem obdobju je znanost precej napredovala, zato tudi diagnoze postavljamo čedalje bolj natančno. Tako je diagnoza Alzheimerjeve demence še vedno najpogostejša. Diagnoza demenca spremeni življenje vam in osebi z demenco. Da se boste lahko učinkovito spoprijemali z novimi izzivi, je treba diagnozo sprejeti in se prilagoditi novemu načinu življenja. Sprejemanje diagnoze traja različno dolgo, pri čemer sta zanikanje in strah normalna občutka. Pomembno je, da si pustite čas in se postopno navadite na spremembe. Pri tem ne gre pozabiti, da ni pravega načina sprejemanja in da sprejemanje poteka na različne načine.

Oseba, ki zboli za demenco ali drugo kronično boleznijo, pogosto občuti izgubo dostojanstva, samostojnosti, vloge, ki jo je nekoč imela, in občutka vrednosti. Z namenom, da bi oseba z demenco sprejela diagnozo, jo spodbudite, da se vključi v aktivnosti, ki so ji prinašale zadovoljstvo v življenju, da poskusi nove aktivnosti, da išče nove socialne stike, pri čemer ji lahko pomagate (skupine, namenjene osebam z demenco, skupinska telesna aktivnost). Pokažite ji, da: jo imate še vedno radi, ji dovolite izraziti svoja čustva in jo spodbujate, da o bolezni odprto spregovori, lahko s prijatelji ali terapevtom. Pogosto ste svojci tisti, ki postanete primarni negovalci osebe z demenco, zato mora biti posebna skrb namenjena tudi vam. Vloga negovalca je za mnoge velika čustvena in telesna obremenitev. Pogosto se lahko srečate z občutki nemoči, stresa, krivde in razpetosti v situaciji, ko ne zmorete več, in nalogo oskrbe preložite na institucijo (dom starejših občanov). Ob skrbi za osebo z demenco se lahko srečate z različnimi izgubami: izgubo neodvisnosti, odnosa, ki ste ga imeli nekoč z osebo z demenco, izgubo svobode, spanca, družinske harmonije, izgubo osebe, s katero ste si delili skupne trenutke in čustveno pomoč. Najlažje je seveda potlačiti te občutke, vendar ob tem tvegate razvoj izgorelosti in depresije. Pomembno je, da se z občutki spoprimete in žalujete za spremembami, ki so nastale v vašem življenju. Posledično boste čustva lažje obvladovali in redkeje doživeli simptome depresije in nemoči.

Oseba z demenco lahko postane vznemirjena, ko zanje nekoč preproste naloge postanejo težke. Če želite omejiti izzive in zmanjšati frustracije: Pametno razporedite delo, Vzemite si čas, Vključite svojega bližnjega z demenco v hišna opravila, Zagotovite možnost izbire, Poskrbite, da bodo navodila preprosta, Zmanjšajte število motečih dejavnikov med dejavnostmi, Bodite čim bolj prilagodljivi. Demenca poslabša sposobnost presoje in reševanja problemov, zaradi česar se poveča tveganje za poškodbe. Za spodbujanje varnosti: Preprečujte padce, Uporabljajte ključavnice, Preverite temperaturo vode, Zagotovite ukrepe za požarno varnost.

Poleg kognitivnega upada se z napredovanjem bolezni pogosto pojavijo vedenjski in psihični simptomi, ki še dodatno otežujejo vsakodnevno funkcioniranje oseb z demenco in obremenjujejo svojce in negovalce. Pregled najpogostejših vedenjskih in psihičnih simptomov: Depresija, Anksioznost, Apatija, Psihotični simptomi, Agitacija in agresija, Tavanje, Dezinhibirano vedenje, Inkontinenca, Motnje spanja….

Skupina LEK je izdala tudi priročnik, ki smo ga dobili tudi obiskovalci pogovora, ostali pa si ga lahko preberete tukaj.

Več o predstavitvi pa v zgornjem video posnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar