Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale je postal samostojen leta 1975. Pred tem so bili domžalski alpinisti člani kamniškega odseka. AO PD Domžale je registriran pri Komisiji za alpinizem Planinske zveze Slovenije. Člani AO PD Domžale se poleti sestajajo in družijo ob četrtkih od 20. ure pri plezalni steni na Garažni hiši P+R v Domžalah, v hladnejši polovici leta pa na steni na Rodici ali v društvenih prostorih. Alpinistični odsek PD Domžale vodi Jasna Pečjak. Tako bodo leta 2025 v Alpinističnem odseku praznovali že petdesetletnico obstoja. V tem času se je zvrstilo veliko preplezanih gora in smeri, veliko tudi prvenstvenih, v stenah po vsem svetu.
S pogovorom o alpinističnih knjigah in z odprtjem fotografske razstave v Knjižnici Domžale, 12. decembra 2024, ter ob mednarodnem dnevu gora, ki ga obeležujemo 11. decembra, je Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale pričel s praznovanjem ob petdesetletnici svojega delovanja. Na dogodku, ki ga je povezovala Irena Cerar, so najprej prisluhnili dvema alpinistoma, ki sta hkrati knjižna avtorja, njuna plezalska pot pa se je začela v Domžalah: dr. Tomo Virk, doktor literarnih znanosti in teoretik, esejist, prevajalec, profesor na Filozofski fakulteti, avtor 19 knjižnih del in prejemnik številnih nagrad – Rožančeve, Ocvirkove, Jermanove, od junija 2021 tudi izredni član SAZU, od predlanske jeseni spet občan Domžal, nekoč pa smučarski tekmovalec, trener Barbare Berlec, alpinist in tudi bibliotekar v domžalski knjižnici, ter Stane Klemenc, profesionalni fotograf, popotnik in večni raziskovalec, gorski vodnik, gorski reševalec in tudi trener kajakaštva. Po pogovoru so odprli fotografsko razstavo, ki nas prvič popelje skozi glavne mejnike domžalskega alpinizma. Glasbeni gost večera je bil izjemni Jan Tomšič. Dogodek je potekal pod okriljem Planinskega društva Domžale in pobude Brati gore, ki jo že deseto leto organizira Alpska konvencija. Brati knjige o gorah, intelektualno razmišljati o gorah, ustvarjati, pisati, fotografirati, muzicirati na temo o gorah, vse to razvija našo gorniško kulturo. Nekaj pozdravnih besed so zbranim nekdanjim in sedanjim alpinistom in alpinistkam ter reševalcem spregovorili predsednica Planinskega društva Domžale Helena Kermavner in načelnica Alpinističnega odseka Domžale Jasna Pečjak. O razstavi in zbiranju materiala za razstavo je spregovorila Tanja Cerar, razstavo pa sta pripravili skupaj z Tatjano Kotnik.
Od leta 1975 je Alpinistični odsek prehodil dolgo, vznemirljivo in osupljivo pot. Prehodili so jo od plezalnega vrtca na Knezovih skalah na obronku Šumberka do najvišjih vrhov našega planeta, od lesenega do zlatega cepina, najprestižnejšega alpinističnega priznanja, ki ga je Silvo Karo, najvidnejši član Alpinističnega odseka, prejel leta 2022 za življenjsko delo. Na pogovoru o alpinističnih knjigah in z odprtjem razstave smo izvedeli, da je seznam nekdanjih in sedanjih domžalskih alpinistov ter alpinistk dolg, a zabrisan v izgubljenih arhivih. Nekaterih alpinistk in alpinistov žal ni več med nami, a jih niso pozabili. To dokazuje tudi obsežna razstava, kjer je kar nekaj teh preminulih v svojem plezalnem svetu. Vsakdo, ki je v preteklih desetletjih prišel v društvo, je na svoj način sodeloval in prispeval k razvoju Alpinističnega odseka Domžale, tako v skalnem plezanju kakor tudi v plezanju v snegu in ledu ali turnem smučanju, v zadnjem času pa tudi v drytoolingu, lednem plezanju na umetni steni.
Domžalski alpinistični odsek deluje samostojno od leta 1975 in to neprekinjeno. Pred tem so bili domžalski alpinisti člani kamniškega odseka. Leta 1975 sta alpinistični sekciji Domžale in Mengeš postali izjemno močni, ne samo številčno, ampak tudi kakovostno, da sta dosegli vse pogoje za svoje samostojno delovanje. Tako sta se tistega davnega leta pred petdesetimi leti odcepili in začeli svoje samostojno uspešno delovanje.
V zgodovini Alpinističnega odseka Domžale se je nabralo lepo število prvenstvenih vzponov v domačih in tujih gorah. Nekaj prvenstvenih smeri je poimenovanih tudi po domžalski rodni grudi. Večino njih sta prva preplezala Janez Jeglič – Johan in Silvo Karo, svoj čas tvornika vrhunskega svetovnega alpinizma.
Kronološki pregled prvenstvenih smeri, ki nosijo v imenu besedno zvezo Domžale:
- Domžalska grapa v vzhodni steni Brane (2253 m, Kamniško-Savinjske Alpe): Stane Klemenc in Slavko Šikonja (19. 3. 1972)
- Domžalska smer v severni steni Kompotele (1989 m, Kamniško-Savinjske Alpe): Silvo Karo, Stane Klemenc, Borut Veselko in Janez Vodlan (9. 9. 1978)
- Smer MEDO (Mengeš-Domžale), Osapska stena: Slavko Šikonja, Franci Vrankar (1979)
- Domžalska smer na Domžale Fjeld (3340 m, Grenlandija): Stane Klemenc, Janko Kos (10. 6. 1981)
- Domžalska smer v steni Glavica od trapa, Mala Paklenica (Hrvaška): Janez Jeglič, Silvo Karo in Borut Veselko (27. 11. 1981)
- Domžalska varianta Bramove v Paklenici (Hrvaška): Janez Jeglič, Silvo Karo, Jožko Sitar in Borut Veselko (30. 11. 1981)
- Domžalska smer v steni Spearhead, High Rocky Mountains (Colorado, ZDA): Janez Jeglič in Silvo Karo (28. 6. 1982)
- Domžalska smer v Paklenici (Hrvaška): Janez Jeglič in Silvo Karo (28. 6. 1983)
- Domžalska smer v Rzeniku (1833 m, Kamniško-Savinjske Alpe): Janez Jeglič in Silvo Karo (12. 7. 1987)
- Tržiško-domžalska smer (TR-DO) v Planici (Julijske Alpe): Primož Hostnik in Andrej Pečjak (28. 1. 2003)
Del članstva Alpinističnega odseka Domžale pa se zadnjih nekaj let posveča športnemu plezanju, ki poteka na umetnih stenah kakor tudi v naravnih plezališčih, vadbo pa prilagajajo tudi za namen otroškega plezanja, mladine in odraslih. Za prenos znanja sta pomembna športnoplezalna in alpinistična šola, s katerima se novim generacijam predaja znanje, potrebno za varno plezanje in gibanje v gorah v vseh letnih časih. Domžalski alpinisti pa nimajo ambicij le za športne dosežke, saj prispevajo z udejstvovanjem tudi na drugih področjih v skupnostih. Nekateri člani so vključeni v Civilno zaščito Občine Domžale, nekaj pa jih je dejavnih v Gorski reševalni službi Kamnik, kjer s svojimi bogatimi izkušnjami ter solidarnostjo pomagajo ob gorskih in naravnih nesrečah.
V Domžalskem alpinizmu pa se poleg vsega naštetega sklepajo tudi močne prijateljske vezi, ki so se spletle v domačih in tujih stenah in gorstvih, na sidriščih, ob kriznih situacijah, na dolgih vožnjah do plezališč ali ob družinskih plezanjih ter skupnih praznovanjih. Te močne vezi so članice in člane Alpinističnega odseka Domžale spremenile za vedno in jim obogatile življenje. Kot pravijo, je to naveza za življenje.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
