170 let upravnega razvoja in delovanja Občine Domžale zbrano v knjigi dr. Miroslava Stiplovška

Kulturni dom Franca Bernika Domžale je v sredo, 11. januarja 2023, v Slamnikarskem muzeju na pogovornem večeru Srečanja pod slamniki predstavil novo knjigo dr. Miroslava Stiplovška o 170 letnem upravnem razvoju in delovanju Občine Domžale v obdobju med leti 1850 in 2020. Gost večera je bil domžalski zgodovinar in častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, avtor izjemnega dela.

Knjigo je izdal in založil Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nastala pa je kot nadgradnja razstave, ki je bila na ogled v Slamnikarskem muzeju v letu 2021. Obsežnemu fotografskemu in dokumentarnemu gradivu, ki je bilo za knjigo še bogato dopolnjeno, so bila dodana tudi nekatera pričevanja akterjev. Roman Kos je knjigo likovno in tehnično oblikoval ter sodeloval pri izboru dokumentarnega gradiva.

Pogovor z avtorjem knjige dr. Miroslavom Stiplovškom je vodila urednica knjige Cveta Zalokar. »Okrogle mize« so se udeležili zanimivi pričevalci in soustvarjalci. Roman Kos, oblikovalec in tehnični sodelavec, Peter Primožič, predsednik skupščine Občine Domžale v letih 1986 – 1990, ter častna občana Vera Vojska in Lojze Stražar.

V tokratnem projektu je zbranih več kot 400 fotografij in dokumentov iz zadnjih 170 let domžalske zgodovine, ilustrira pa tudi oblikovanje zdajšnje Občine Domžale od leta 1995 do leta 2020 s težišči na različnih področjih delovanja za izboljšanje življenjskih razmer in kulture bivanja občanov.

Delo priznanega domžalskega raziskovalca slovenske in krajevne zgodovine je vsekakor eden izmed najprimernejših načinov, kako ovekovečiti spomin na tako pomembne dogodke iz zgodovine Domžal in njihovega širšega območja vse do danes.

Kot je v pogovoru dejal dr. Miroslav Stiplovšek, se je od sredine 19. stoletja do obdobja zdajšnje Republike Slovenije vloga občin, obseg njihovih pristojnosti, kriteriji glede ozemeljskega obsega in števila prebivalstva, sestava občinskih organov in način njihove izvolitve ter financiranje občinskih dejavnosti spreminjali in dograjevali s posebno zakonodajo glede na vsakokratne družbenopolitične razmere. Kot je v tem kontekstu potekal razvoj domžalske občine, tako teče pripoved s številnimi zgodovinskimi prelomnicami, zbranimi v novi knjigi »Občina Domžale 1850 – 2020. V knjigi je okoli 400 predstavljenih fotografij in dokumentov skozi čas vseh obdobij upravnega razvoja občine, ki posredno ilustrirajo utrip preteklega in zdajšnjega življenja v občini Domžale, vse pa je prikazano pregledno po arhivskih, časopisnih in drugih virih ter že bogati krajevno-zgodovinski literaturi.

Prvo obdobje delovanje občine, ki je bilo zaznamovano s povzdignjenjem Domžal v trg leta 1925, je sovpadalo z razmahom slamnikarske industrije, ki je pomenila pomemben gmotni temelj za uspešno delovanje domžalskega občinskega odbora na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in šolskem področju. Lastniki velikih slamnikarskih tovarn so bili tirolski podjetniki, ki so kot veliki davkoplačevalci imeli po takratni zakonodaji pravico zasedbe petih mest v občinskem odboru brez volitev in tako močno vplivali na njegovo delovanje. Poleg izgradnje železnice leta 1890, uspešne akcije ustanovitve samostojne fare Domžale leta 1908 in že omenjenega upravnega povišanja v trško občino, je redkokateri kraj v Sloveniji v le nekaj desetletjih doživel tako vsestranski napredek.

Povojno obdobje in nastanek mestne občine pa je bilo obdobje, ko je domžalska občina obsegala širše ozemeljsko območje. Nova zakonodaja iz leta 1952, ki občine ni opredelila le kot predstavniške organe državne oblasti, temveč tudi kot organe ljudske samouprave z nalogo, da dajejo smer gospodarskemu, socialnem in kulturnem razvoju občin na temelju socialistične ureditve. Z novo teritorialno razdelitvijo je bila ustanovljena v okraju Ljubljana z okolico kot največja Mestna ljudska občina Domžale z 9400 prebivalci. V njej so bili združeni kraji predvojnih občin Domžale in Ihan ter deloma občina Homec, njen drugi del pa je bil vključen v novo občino Radomlje. Čas po koncu druge svetovne vojne je bil čas novega razmaha domžalske industrije, saj se je število delavcev podvojilo, nastala so številna nova gospodarska in trgovska podjetja, obrtniki so se združevali v državna podjetja. Po vojni se je začelo intenzivno delo za krepitev šolstva, otroškega varstva, zdravstva in kulture.

Roman Kos, oblikovalec in tehnični sodelavec je povedal nekaj besed o zbiranju fotografij, člankov in potem oblikovanje te izjemne knjige, sodelovanje z avtorjem dr. Miroslavom Stiplovškom, katere slike bodo šle v knjigo, kaj pa bosta zaradi slabe kakovosti morala zavreči. Spregovoril je tudi o razstavi, ki so jo pripravili leta 2021, tako da je veliko slikovnega materiala bilo že pripravljenega za knjigo, ki jo je s finančnimi sredstvi pokrila Občina Domžale, izdal pa Kulturni doma Franca Bernika Domžale. Oblikovanje knjige je bilo izjemno delo, saj je iskal material še od časov Franca Bernika, kjer so pridobili veliko dokumentov in gradiva o nastanku Domžal iz tistega obdobja.

Peter Primožič, predsednik skupščine Občine Domžale v letih 1986 – 1990 je v svojem govoru na predstavitvi knjige orisal oblikovanje velike občine in njen upravni razvoj do leta 1995. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je potekala velika akcija za reformo lokalne samouprave in vzpostavitev občin, ki bi bile sposobne poleg lokalnih zadev izvajati tudi nekatera dela na področju javne uprave – obdobje, ko so imele občine največ pristojnosti na upravnem področju ter tudi povečano ekonomsko-finančno samostojnost. K domžalski občini sta bili pridruženi občini Lukovica in Blagovica, večji del občine Radomlje in Trojane, postopoma tudi občina Mengeš, Moravče, Dragomelj in Pšata. K tej razširitvi, ki se ni spremenila vse do leta 1995, so se pridružile nove spremembe v oblikovanju krajevnih skupnosti, ki jih je bilo kar 27, samoupravne interesne skupnosti za področje vzgoje in izobraževanje, socialo, zdravstvo, kulturo, šport itd. Skladno z demokratizacijo in politično popularizacijo je bila prestrukturirana nova občinska uprava z večstrankarskimi občinskimi organi. Obdobje 1955–1995 je bilo obdobje izjemnega razmaha industrije, obrtništva in trgovine. S samoprispevki se je ogromno gradilo, sledil je veliki razcvet, ki je trajal do začetka 90. let, ko je občinsko vodstvo posebno pozornost posvetilo reševanju problematike denacionalizacije. S temi ukrepi se je začel proces velike reforme lokalne samouprave.

Cveta Zalokar, županja Občine Domžale v obdobju od leta 1995 do leta 2006, je tudi pojasnila velike težave ob prevzemu njenega županovanja. Kot je v pogovoru dejala, je v Občini Domžale v obdobju samostojne Slovenije žal z izgubo velikega jugoslovanskega trga ob osamosvojitvi Republike Slovenije nastopilo tudi propadanje domžalskih velikih podjetij. V tem obdobju smo bili priča velikim spremembam na področju komunalne in stanovanjske izgradnje, kanalizacije, vodovoda, električnega sistema, gradnji novih cest in avtoceste itd. Domžale so popolnoma spremenile svoj izgled zaradi večje poseljenosti, razmere za kakovostnejše življenje občanov pa so se čez leta bistveno izboljšale, tudi na družbenih dejavnostih. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je bilo najpomembnejše urejanje lokalne samouprave po evropskem zgledu, ki ji je dala temelj ustava iz leta 1991. Po sprejetju Zakona o ustanovitvi občin leta 1994 se je območje dotedanje domžalske občine razdelilo na štiri občine Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče.

Ozemeljski obseg zdajšnje občine Domžale je bil dokončno določen z referendumom leta1998, ko se je iz nje izločila nova občina Trzin. Domžale so še naprej ostale upravno središče, sedež Okrajnega sodišča in izpostav drugih državnih organov. Zaradi nepopolnosti zakonodaje pa so nove občine izgubile pristojnosti na področju gospodarstva in davčne politike, kar je bilo za občino z izrazito industrijsko-obrtno usmeritvijo velika sprememba v njenem delovanju, kot tudi izguba finančne samostojnosti. V tem času je občina največ sredstev namenila za delovanje in objekte v vseh družbenih dejavnostih, od otroškega varstva, šolstva, sociale, zdravstva do kulture, športa, rekreacije in delovanje društev. Dosežki občine so rezultat skupnih prizadevanj občinskega sveta, občinske uprave, javnih zavodov in podjetij ter krajevnih skupnosti in društev.

Nekaj besed je spregovorila tudi Vera Vojska, ki je v obdobju pred osamosvojitvijo vodila največjo družbeno politično organizacijo SZDL. Takrat so v občini vsi držali skupaj, zato je delo bilo toliko lažje. Odpravili so se tudi med ljudi, na zbor občanov v krajevne skupnosti, kjer so ljudem predstavili zamisli občine, kaj vse se bo delalo, potem so razpisovali samoprispevke, s katerimi se je veliko gradilo. Kot je dejala Vera Vojska, so imeli razpisane štiri samoprispevke, s katerimi so dodatno izboljšali bivanje Domžalčanov v svoji občini. Ljudje so dajali do 2% denarja za samoprispevke, vsako še tako majhno investicijo pa so proslavili z manjšo ali veliko veselico, da so bili ljudje veseli, da se je investicija uredila. Ljudje so bili ponosni, saj so z občine vedno poudarjali, da so to investicijo naredili krajani.

Nekaj besed o kulturi je spregovoril Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, tisti čas je bil predsednik Zveze kulturnih društev domžalske občine. Povedal je, kako so sodelovali z občino, tudi o tem, ko se je velika Občina Domžale razdelila na šest občin. Veliko je bilo dogovarjanja o skupnem finančnem stanju za kulturo, ki se je sedaj razdelila na več delov. Kultura v Domžalah je bila izjemno razvita. Od Simfoničnega orkestra, Letnega gledališča Studenec, ki so ga nadgrajevali leta in leta, zborovsko petje je bilo na izjemno visokem nivoju, Godba Domžale, ansambli, Glasbena šola, ki je bila usojen na ukinitev, dokler se ni po letu 2000 uredil Kulturni dom Franca Bernika in je glasbena šola prostore dobila v tem domu, kjer je izredno napredovala in vzgojila številne uspešne glasbenike. Lojze Stražar spremlja kulturo na Domžalskem že več kot petdeset let in vidi kar nekaj sprememb. Glasba vse bolj napreduje, medtem, ko gledališče, razen Letnega gledališča Studenec, stagnira, saj ni več gledališki skupin, ki bi se podale na pot gledališčnikov. Pohvalil je tudi izdajo štirih knjig o Francu Berniku ter tudi najnovejšo knjigo o 170 letnici značilnosti občine Domžale in njenega upravnega razvoja in delovanja. Kot je dejal, so to izredno dokumentirani zgodovinski zapisi, te knjige pa bi vsak Domžalčan moral imeti na svoji domači knjižni polici.

Popotnico za naprej je podal Roma Kos. Leta 2025 je stoletnica imenovanja Trga Domžale, zato bosta s prof. dr. Miroslavom Stiplovškom pripravlja tekstovni in slikovni material za razstavo tudi v tej smeri.

Delo priznanega raziskovalca slovenske in krajevne zgodovine prof. dr. Miroslava Stiplovška je vsekakor eden izmed najprimernejših načinov, kako ovekovečiti spomin na tako pomembne dogodke iz zgodovine Domžal in njihovega širšega območja vse do danes.

Vsekakor lahko povabimo vse občanke in občane, tudi ljubitelje arhivskega in fotografskega gradiva starih Domžal, kot tudi dokumentov današnjih najpomembnejših upravnih dosežkov Občine Domžale, zbranih ob tej posebni priložnosti, da si knjigo tudi priskrbijo.

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar