»Umetnost in kultura sta tu zato, da preženeta temo in nam kažeta pot skozi življenje«

»Postani obcestna svetilka« – Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku

V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je v petek, 5. februarja potekala Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so s koncertom poezije pesnika Srečka Kosovela, v izvedbi SNG Nova Gorica, izpostavili misel slovenskega pesnika Srečka Kosovela »Postani obcestna svetilka«, ki se neverjetno prilega današnjemu trenutku, saj izrazi potrebo po spremembi obstoječega družbenega reda. Ta premik in luč v temi je v svojem slavnostnem govoru izpostavil tudi slovenski pisatelj Lenart Zajc, ki si je za uvod svojega govora izbral pesem dr. Franceta Prešerna »Pevcu«, saj je prepričan, da ta pesem najbolj zrcali položaj v sodobni družbi. Prešernov pevec je ta, ki uči kako preživeti in nositi težo življenja. Sam postaja ta, ki je zapisan v življenju. Pevec je ta, ki zavestno nase prevzema vso težo lastnega ravnanja, ob tem pa v svojem trpljenju ostaja sam. Ljudje ne razumejo njegovega poslanstva.

V teh dneh širom po Sloveniji potekajo številne slavnostne akademije ob slovenskem prazniku. Osrednja občinska slavnostna akademija je potekala tudi v Kulturnem domu Franca Bernika, hramu domžalske kulture. Na slavnostni akademiji je v izvedbi SNG Nova Gorica potekal koncert poezije Srečka Kosovela. Predstava prvenstveno nagovarja mlade, nosilce prihodnosti, uprizoritveno pa se naslanja na konstruktivizem, čigar estetiko je Kosovel povezal z etiko. Njegov klic po prenovi človeka, po človeku kot »poosebljenem etosu«, je odrsko preveden v gledališko razvejan preplet uglasbenega in vizualiziranega izbora družbeno angažiranih besedil, dopolnjen pa z vnosom (esejističnih) proznih odlomkov, ki k revolucionarnemu tonu gledališkega krika po človečanstvu prispeva še obliko bolj umirjenega angažmaja.

Slavnostni govornik Lenart Zajc, je v uvodu izpostavil Prešernovo pesem »Pevcu«. Po njegovih besedah ta pesem nazorno prikazuje življenje kulture in umetnosti v sodobni družbi: »France Prešeren je popeljal Slovence na pot omikanih narodov, ki zmorejo ustvarjati vrhunsko literaturo v lastni viziji. Privilegij, ki ga marsikatero ljudstvo nima. Mi smo imeli srečo, da smo imeli v svoji zgodovini ljudi, kot je bil Prešeren in srečo, da smo sledili drugim, ki so se zavedali neprecenljivega pomena ustvarjanja v lastnem jeziku in s tem ohranjanja lastne identitete. Ljudje, ki so bili v težkih časih navkljub pripravljeni prevzemati to prometejsko breme in sodelovali, zato smo ostali in obstali v današnji obliki. Danes, ko se je uresničil tisočletni sen slovenskega naroda, in smo si ustvarili lastno državo, bi pričakovali, da bosta slovenska kultura in umetnost peli in vreli v neustavljivi ustvarjalnosti in polnili naša srca s ponosom in veseljem, vendar ni tako. Velja stvarnost, ki šteje samo z denarjem, se pravi, da šteje dobiček. Lepota je lepa, dokler je stehtana, zmerjena in ocenjena kot najlepša in kot taka nagrajena, z denarjem seveda. Ker se zdi, da smo na takšno vrednotenje kulture in umetnosti pristali in ne zatrli, se nam dogaja to kar doživljamo zdaj: zaton umetnosti, dvig resničnostnih šovov, cenenih komedij in kiča. Pač, ker ga je enostavno prodajati, pa čeprav vsi vemo, da ni vredno ene same črke, ki jo je zapisal veliki pesnik in v čigar imenu praznujemo kulturni praznik. In to je največji absurd. Resnično lepoto menjamo za kič.«

Slavnostni govornik Lenart Zajc.

Zajc se je ob tem tudi spraševal, če je to tisto, za kar nam je veliki pesnik prinesel ogenj in razsvetlil nebo? Če je to tisto, zaradi česar so se naši predniki uprli tlačiteljem našega naroda? Je popolnoma razvrednotenje vsega, vredno žrtve velikega pesnika prometeja? Smo res tako daleč, da smo zaradi malikovanja denarja pozabili na resnično vrednoto lepega in dobrega? Je res še največji domet, ki ga to ljudstvo zmore, spopad kuharskih mojstrov na komercialni televiziji? »No, ni tako hudo. Je slabo, ampak ne tako zelo slabo in ne bo tako zelo slabo, dokler se bomo zavedali absurdnosti in nevzdržnosti položaja v katerega nas peljejo plehki misleci in praktiki tržne logike. Dokler še vemo, da kultura in umetnost nista tu zato, da nam prinašala profit, temveč zato, da preženeta temo in nam kažeta pot skozi življenje, da iz življenja preženeta obup in samoto, da ima vsako naše dejanje začetek in konec v zgodbi svobodnega ustvarjalnega življenja. Dokler se bomo tega zavedali, pevčeva žrtev ne bo brezsmiselna«, je povedal Zajc.

Ob koncu je slavnostni govorni še dejal, da je prepričan, da se vsi zbrani v domžalskem hramu kulture zavedajo pomena kulture. Da vedo, kako pomembna je za nas in našo samobitnost, da živimo kot ustvarjalni in svobodni ljudje. To smo po njegovih besedah gledalci, bralci, ustvarjalci, distributerji slovenske kulture in dokler ustvarjamo in pomagamo ustvarjati ali spremljamo izvirno slovensko umetnostno kulturo, toliko časa žrtev pevca Prometeja ni zaman, saj sami skrbimo za to, da ohranjamo v temi ogenj in svetlobo »V Domžalah številni skrbimo za razvoj kulture in umetnosti: glasbeniki, slikarji, kiparji, pisatelji, pesniki, založniki … Toliko nas je, da nima smisla, da bi vse našteval. Naj uporabim besede igralke, dramatičarke in pisateljice Drage Potočnjak, ki je dejala, da je Kulturni dom Franca Bernika eden najbolj opremljenih in programsko najboljših kulturnih domov v Sloveniji. Verjetno je bil tudi odnos do kulture v Domžalah velika leta veliko resnejši, kot drugje v državi«, je s temi besedami Zajc zaključil svoj govor.

Lenart Zajc je slovenski pisatelj, že vrsto let tudi domžalski občan, živi v Žejah pod Sv.Trojico. Na poseben način ga zaznamuje družina, saj je sin književnika Daneta Zajca in gledališke režiserke Helene Šobar. Po izidu prve knjige z naslovom 5 do 12 h leta 1998 se je skušal poklicno posvetiti literaturi in napisal še 4 knjige: Zguba, Zgodbe iz teme, Hevimetal in Mustang, a moral za preživetje početi še marsikaj drugega, med drugim je bil tudi director Lutkovnega gledališča Jožeta Pengova. Kronologijo udejstvovanja na protestih leta 2012 in 2013 je opisal v knjigi Vstaja zombijev, letos pa je pri založbi Beletrina izšel pri poznavalcih izjemno dobro ocenjen roman Agencija.