Učenci diatonične harmonike Roberta Stoparja pokazali svoj talent
Dejavnost poučevanja diatonične harmonike Robert Stopar iz Loke pri Mengšu opravlja že preko dvajset let. Prizadeva si, da bi se ta instrument poučeval čim bolj strokovno s pomočjo not, saj je bil dolga leta ta instrument zelo podcenjevan. Šolniki s področja glasbenega izobraževanja vse bolj ugotavljajo, da ni enostavno pripraviti učno gradivo za ta instrument, ker se je težko odločiti, kje in kaj sploh začeti. Prav zaradi tega so na Ministrstvu za izobraževanje in šport pred več kot desetimi leti ustanovili prvo študijsko skupino, ki je pripravila učni načrt za diatonično harmoniko. V njej je s svojim znanjem in izkušnjami sodeloval tudi Robert Stopar, ki si jih je pridobil skozi desetletje poučevanja diatonične harmonike.
In ker gre vsako leto »skozi roke« učitelja diatonične harmonike Roberta Stoparja kar nekaj nadobudnih harmonikaric in harmonikarjev, se spodobi, da svoje igranje, ki so ga pridno vadili skozi šolsko leto, prikažejo tudi staršem, prijateljem in sošolcem. Zaključni koncert je potekal v petek, 31. maja 2019, v Kulturnem domu Groblje, na katerem je svoj talent igranja na diatonično harmoniko prikazalo šestnajst učenk in učencev diatonične harmonike. Ob koncu koncerta pa so zaigrali še člani Orkestra klavirskih harmonik, ki jih zadnji dve leti v okviru Kluba harmonikarjev Stopar vodi Robert Stopar. Prireditev je vodila Neža Jankovič, tudi sama učenka diatonične harmonike.
Zaključni koncert je izzvenel ob spremljavi Blaža in Roka Stoparja, ki sta vsakega harmonikarja spremljala na basu in kitari ter Roberta Stoparja, ki jih je spremljal na svoji diatonični harmoniki. Kot je za naš portal dejal Robert Stopar, s takim nastopom mladi harmonikarji dobijo občutek igranja v ansamblu, kar jim da še večjo motivacijo pri vajah na poučevanju. Po njegovih besedah vsako leto ob koncu šolskega leta, da ne bi samo čepeli v učiteljevi kabini in v svoji sobi doma, priredijo predstavitveni koncert za starše in prijatelje, učenci pa se potrudijo, da zaigrajo kar najbolje, kot so se naučili. Robert je še dejal, da poučujejo v skladu z nacionalnim učnim načrtom za diatonično harmoniko, kar pomeni da se je na koncu šolskega leta možno dogovoriti za opravljanje privatnega izpita na državni glasbeni šoli, seveda če ima otrok opravljen pripadajoči razred glasbene teorije.
Klub harmonikarjev Stopar je nastal v začetku leta 2004, predvsem iz potrebe po skupnem igranju zlasti starejših harmonikarjev, ki so se k Robertu Stoparju hodili učiti tudi že po osem let. Člani večinoma že dobro obvladajo branje notnega gradiva, kar pomeni, da je delo toliko lažje, ker se skladba, ki se jo želi igrati, samo primerno priredi, natisne na papir, potem pa se jo vsak posameznik nauči doma. Nato sledi še usklajevanja na skupnih vajah.
Robert Stopar je imel sedemnajst let svoj ansambel, s katerim je zaoral ledino med mladimi, da so vzljubili to našo narodno zabavno glasbo in po tistem je nastalo veliko mladih ansamblov, ki gojijo to zvrst glasbe in ki je edina najbolj prepoznavna v svetu kot slovenska, seveda po največji zaslugi Avsenikov. Člani kluba harmonikarjev Stopar so tudi dobri prijatelji, ker jih zbližuje skupni interes po igranju na diatonični harmoniki. Za klub pa Robert Stopar navdušuje tudi svoje mlajše učence, da se izpopolnijo ter navadijo skupnega igranja. Boljši učenci imajo z igranjem v skupini tudi možnost improviziranja, kar jih še bolj potrjuje, poslušalcem pa nudi večje glasbene užitke.
Orkester klavirskih harmonik je že leta 1970 v okviru Glasbene šole Domžale osnoval prof. Pavle Kosec. V njem so igrale mnoge generacije njegovih učencev, med drugimi tudi Robert Stopar. Orkester se je pozneje pridružil Kulturnemu društvu Svoboda Mengeš ter z nastopi popestril številne prireditve v Mengšu in okolici. Aktivno je orkester deloval do leta 1981. Člani so se po 25-ih letih ponovno združili na Mengeški Mareli leta 2006, ki je bila posvečena prof. Pavletu Koscu. Enajst let jih je vodil Franci Veider, od januarja 2018 pa delo z njimi nadaljuje Robert Stopar. Danes v orkestru igra dvanajst članic in članov, v program pa so poleg narodno-zabavnih skladb uvrstili skladbe iz zvrsti klasike, slovenske zabavne glasbe in filmske glasbe. Nekatere pa popestrijo s petjem.
Odličen koncert, kjer so vsi prikazali, največ kar znajo. Kljub temu, da je bila pri nekaterih prisotno malo treme, jim je šlo od rok več kot odlično.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
