Tudi v Domžalah so se pridružili vseslovenskemu igranju kamišibaja

Pripovedovanje zgodb s podobami ali ob podobah poznajo vse kulture. Že ko stopite v prvo cerkev in si ogledate poslikave v njej, ali pa vsaj križev pot, je to že ena vrsta pripovedovanja zgodb. Na Japonskem so budistični menihi ob slikah na svitkih pripovedovali svete zgodbe. In tu so korenine kamišibaja. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru.

Vsi ljubitelji japonskega papirnatega gledališča, kjer se zgodba pripoveduje ob slikah, ki so predstavljene v malem odru, butaju, so se v sredo, 9. maja 2018, v Knjižnici Domžale pridružili vseslovenskemu igranju kamišibaja, saj so želeli in verjetno jim je tudi uspelo, z igranjem kamišibaja zavzeti celo Slovenijo. Domišljene zgodbe, kar trinajst jih je bilo, so s sliko in besedo predstavile Katarina Peterc, Tina Grošelj, Barbara Ahačič Osterman, Nataša Uršič in Irena Malovrh. Predstavile so prijetne zgodbe, obenem pa na malem odru prikazovale slike, ki so jih starši ter njihovi otroci kar požirali z očmi.

Kamišibaje so na ta dan igrali na različnih lokacijah in sicer od polnoči do polnoči. Njihov cilj je bil, da bi pokazali, kako razširjen je kamišibaj v Sloveniji ter morda celo postavili Guinnessov rekord v skupinskem igranju kamišibaja. Kamišibaj je japonsko papirnato gledališče, kjer se zgodba pripoveduje ob slikah, ki so predstavljene v malem odru, butaju. Zgodbe, ki se pripovedujejo skozi kamišibaj, lahko izvirajo iz vaše najljubše knjige ali pa vaše domišljije. V Sloveniji je kamišibaj prisoten že od leta 2013. Z razvijanjem in promoviranjem kamišibaja na slovenskem področju se ukvarja Društvo Kamišibaj Slovenije.

In še nekaj kamišibaj teminologije: Igralec ali igralka kamišibaja je kamišibajkar/kamišibajkarka. Izdelek, ki ga izdela in predstavlja, je kamišibaj. Člani društva se ukvarjajo s kamišibaj gledališčem. V kamišibaj gledališču se igra kamišibaj predstave. Butaj je poimenovanje za odrček, na katerem se izvaja kamišibaj. Hiošigi je poimenovanje za leseni paličici.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar