Tradicionalni blagoslov konj in soli v Šentvidu pri Lukovici

Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, so se po številnih cerkvah zvrstili blagoslovi konj, obenem pa so obeležili tudi dan državnosti in enotnosti. Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Blagoslova se konjeniki in kočijaži udeležijo, da bi bili njihovi konji zdravi, pa tudi zaradi druženja.

Obiskali smo tradicionalni blagoslov konj in soli v Šentvidu pri Lukovici, ki je potekalo v četrtek, 26. decembra 2019, pred cerkvijo svetega Vida. Lepo vreme je privabilo veliko število konjenikov ter kočijažev z raznobarvnimi konji, blagoslova pa se je udeležil tudi krajan z majhnim osličkom.

Vsepovsod počasi zamira čaščenje zavetnikov za razne potrebe in priprošnjikov v neznanih in prečudnih boleznih. Večina mladi se več ne obrača za pomoč k svojemu zavetniku, ki so ga dobili takrat, ko so prejeli svoje ime, s tem pa se izgublja lep kos verne pobožnosti in našega dragocenega izročila. Zadnje čase pa spet vse bolj stopajo v ospredje zavetniki posameznih poklicev, živali ter drugi. Tako kakor je bilo na kmetijah že v preteklosti zaupanje v Božjo previdnost in pomoč, je tako ponekod še sedaj, saj kmetje in ostali radi pripeljejo svoje živali k blagoslovu. Vsak dan nas spremlja nekdo, ki nam kaže pravo pot, nam v naši notranjosti govori kako naprej in nas bodri v najtežjih trenutkih. To so naši angeli, angeli varuhi, vodniki, ki nas vodijo v pravo smer ter po pravih poteh. Blagoslovov je je hvala Bogu čez leto kar dosti, na Štefanovo pa se po cerkvah blagoslavlja sol in konje ter seveda kočijaže in ostale ljudi.

O Svetem Štefanu prvemu mučencu o katerem kroži legenda, da je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, ki je pokleknil predenj, so ga za svojega zavetnika vzeli ljubitelji konj. Zato ga častimo kot zavetnika konj, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev in kletarjev. Zavetnik je tudi zoper glavobol, pri zastajanju kamnov, zbadanju in obsedenosti. Krščanski kmetje so se za blagoslov pri zdravju konj in živine obračali nanj s priprošnjo.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.

O sv. Štefanu je med sveto mašo v cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici spregovoril župnik Ivan Povšnar ter tudi blagoslovil sol. Blagoslovljeno sol gospodinje primešajo kuhinjski soli, dodajo hrani za živino, potresejo po njivah vrtovih in sadovnjakih, ter jo na koncu ob slovesu uporabljajo tudi namesto blagoslovljene vode. In če so konja nekoč uporabljali kot pomoč pri kmečkem delu, ga  danes v glavnem za razvedrilo in šport.

Pred cerkvijo na trgu je po končani sveti maši zbranim o pomenu blagoslova soli in konj ter jezdecev spregovoril župnik Ivan Povšnar ter v nadaljevanju skupaj z novim župnikom na Brdu pri Lukovici Bernardom Rožmanom blagoslovil konje in kočijaže.  Vsak konjenik in kočijaž, slednji toliko kolikor so imeli konj, je ob blagoslovu prejel mošnjiček blagoslovljene soli za spomin na letošnji blagoslov, ki ga je tudi tokrat pripravilo Konjerejsko društvo Lukovica v sodelovanju z župnijo Brdo.

Avtor: Miro Pivar foto in video Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi