Studenec doživel krstno izvedbo domače gledališke predstave Lepo je biti muzikant

Poletno gledališče Studenec je v petek, 20. julija 2018, doživelo krstno izvedbo domače gledališke predstave »Lepo je biti muzikant«. S predstavo so se ob 65-letnici ustvarjanja spomnili bratov Avsenik in njunega bogatega glasbenega opusa, ki navdihuje mnoge glasbenike ter razveseljuje poslušalce vseh generacij.

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je tudi letos pripravilo domačo gledališko predstavo, ki je že doživela premiero pod streho Poletnega gledališča Studenec. Na prizorišču poleg Šinkovčevega kozolca, kjer se je pred več kot pol stoletja začel studenški gledališki utrip, sedaj sledi še štirinajst poletnih večerov ponovitev gledališke predstave »Lepo je biti muzikant«.

Skoraj triurna predstava o zgodbi ansambla Fantov pet – od nastanka v šolskih klopeh, prvega nastopa v vaški gostilni, zmage na pomembnem tekmovanju narodno-zabavnih ansamblov v tujini do razpada in ponovnega snidenja – je prepletena z ljubezenskima zgodbama in veliko glasbe. Scenarij je napisal avstrijski ljubitelj Avsenikove glasbe Andreas Brandstätter, dramatizirala in za studeniški oder sta jo priredila Eva Kraševec in režiser Lojze Stražar, kot glasbeni producent se je pod projekt podpisal Slavko Avsenik ml. Osrednji liki predstave so muzikanti harmonikar Jernej Gašperlin, basist Blaž Prašnikar, kitarist Klemen Brečko (člani ansambla Peklenski muzikantje), klarinetist Grega Čepon (član ansambla Kerlci) in trobentar Primož Ložar. V predstavi so združeni v ansambel “Fantov pet.”

Lepo je biti muzikant je zgodba o mladostnih sanjah, prijateljstvu, ljubezni in življenjski preizkušnji, ki naenkrat spremeni vse. Miha je mlad entuziast, glasbenik, ki najraje posluša narodnozabavno glasbo. Po navdušujočem koncertu ansambla bratov Avsenik se odloči, da bi tudi sam ustanovil narodnozabavni ansambel, ki bo igral Avsenikovo glasbo, in za idejo navduši štiri svoje prijatelje – Jožeta, Ivana, Kristijana in Janija. Postanejo ansambel »Fantov pet« in se skupaj podajo na pot do glasbenega uspeha. Z njimi so njihovi najbližji – Mihovo dekle Andreja, Janijevo dekle Katarina, starši in sorodniki, njihov menedžer Samo ter celo gostilničar Karel, v čigar gostilni se običajno srečujejo. Mihova teta Mici fantom posodi veliko vsoto denarja, brez katerega ne bi mogli začeti profesionalne poti. Samo jim organizira koncerte in jim pomaga pri uveljavljanju na domači glasbeni sceni. Po nekajletnem prizadevanju so njihovi napori bogato poplačani – končno bodo lahko nastopili na enem izmed največjih mednarodnih tekmovanj narodnozabavnih ansamblov v Evropi. Prav to tekmovanje pa v skupini dobrih prijateljev poglobi razlike in okrepi nesoglasja, ki med njimi tlijo že nekaj časa. Pot do uspeha ni lahka, še težje pa je prenašati bremena in napore, ki sodijo zraven. Ali bo njihovo prijateljstvo preneslo težo slave? Bo ansambel zdržal pritiske posameznikov, ki imajo drugačne predstave o skupnem delovanju? In slednjič, ali bo Miha našel pravo pot iz življenjske preizkušnje?

Ob koncu odlične glasbene predstave je nekaj besed spregovoril župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je med drugim čestital Evi Kraševec in Lojzetu Stražarju za priredbo igre. Preko sedemdeset igralcev in delujočih iz ozadja, je izvedlo res odlično glasbo, ki je ogrela dlani polnemu avditoriju Poletnega gledališča Studenec.

Predstave se je udeležil tudi avtor zgodbe Andreas Brandstätter, ki so se mu zahvalili za dovoljenje, da je igra po tridesetih letih »ležanja« v predalu ugledala krstno premiero prav v zibelki Avsenikove glasbe v Sloveniji in to v Poletnem gledališču Studenec, kjer je imel ansambel bratov Avsenik pred desetletji tudi celovečerni koncert. Tudi avtor zgodbe Andreas Brandstätter je bil vidno ganjen, da je krstna premiera tako odlično uspela, zato se je vsem zahvalil za maksimalno izdajanje pri tej glasbeni igri, kjer je polno Avsenikove glasbe. Župan Toni Dragar je vsem nastopajočim podelil cvetje ter se še enkrat zahvalil za odlično igro, režiser Lojze Stražar pa je obiskovalce povabil na ponovitve igre.

Igro je odlično režiral Lojze Stražar, ki je pred nekaj dnevi v intervjuju za tednik Družina dejal, da se je s predstavo želel zahvaliti Slavku in Vilku Avseniku: »Še danes me gane spomin na njihov koncert pred 35 leti. Ansambel je bil na vrhuncu slave, jaz pa sem si jih upal povabiti v Studenec, vas z dvanajstimi hišami. Tako smo si želeli, da pridejo, da sploh nisem vprašal, koliko računajo za nastop. Pa sem si mislil, tudi če se zadolžimo, pomembno je, da gostimo Avsenike! Koncert je uspel, v tem gledališču za tisoč ljudi je bilo tri tisoč poslušalcev. In na zakuski po koncertu rečem Slavku, da se o plačilu nisva pogovarjala in da ne vem, ali bomo sploh lahko plačali. Nikoli ne bom pozabil njegovih besed: »Poglej, fant, nobeno društvo še ni propadlo zaradi Avsenikov in tudi vaše ne bo.« Spomnim se, da smo tisto leto od dobička prodanih vstopnic dodobra obnovili gledališki prostor.«

Igra res vredna ogleda, zato si jo le oglejte. Ponovitve: 21., 26., 27., 28., 29., julij in 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12., 14., 15. avgust. Vse predstave so ob 21. uri. Rezervacija vstopnic in informacije: 051 / 61 61 51, 051 / 61 41 41;  www.studenec.net

Več fotoutrinkov s premiere si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar