Studenec boste zapustili s smehom na ustih

Studenec je vas blizu morda bolj znane Krtine v domžalski občini, kjer se ob koncu tedna v poletnih dveh mesecih zgrinjajo množice obiskovalcev vsakoletnega kulturnega poletnega festivala. Večina festivalskih predstav se odvija v sodobnem pokritem poletnem gledališču, ki so ga uredili z veliko mero odrekanja. Malo je takih gledališč na odprtem s pokrito streho z urejenim parkiranjem na velikem travniku in s prometno ureditvijo, ki jo lahko zanesenjakom na Studencu samo zavidajo. Zdi se, da teče vse po maslu, tudi priprave na letošnjo osrednjo gledališko predstavo Charleyeva teta angleškega avtorja Thomasa Brandona, ki jo bodo prvič uprizorili v petek, 15. julija, ob 21. uri. 

Vse niti dogajanja na Studencu povezuje Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, sicer tudi avtor številnih priredb gledaliških predstav in njihov režiser. Je dobesedno deklica za vse, predvsem pa resen in umirjen, a ves čas nasmejan.

V začetku julija ste dopolnili 72 let. Od kod vsa ta neizmerna volja, zdi se, da se sploh ne utrudite, prav tako vaši sodelavci?
Vse življenje sem delal v komerciali in to vse do upokojitve. Ves čas sem imel v rokah organizacijo – tako v službi kot po njej v Poletnem gledališču na Studencu oziroma v KD Miran Jarc Škocjan. To so bogate izkušnje in prav take smo dobili doma, saj smo imeli kmetijo. Prijeli smo za vsako delo in ga morali do konca tudi opraviti. Tako je še danes, ko delam s pravo armado ljubiteljskih in poklicnih gledališčnikov, pevcev in igralcev, ne smem pa pozabiti številnih sodelavcev, ki so nadvse dragoceni pri izvedbi vsake predstave. To so ljudje, brez katerih bi sedeži samevali, trava prerasla zelenico in rože ne cvetele, luči pa ne sijale in oddajale toplote. Želim, da ne bi nikoli presahnil ta studenec navdušenja, vneme, veselja, poguma, predvsem pa kulture sredi te prijazne vasi.

To velja tudi za celotno dogajanje na Studencu, kjer ne gre zgolj in samo za program kulturnega poletnega festivala, kajne?
Naše delovanje nas lahko veseli in navdaja z zadovoljstvom in optimizmom, saj nam je uspelo izpeljati veliko izvrstnih prireditev, tudi domače gledališke predstave. Med drugimi našimi dejavnostmi je treba omeniti obnovo obcestnega znamenja na vhodu v poletno gledališče. Deloma so k obnovi prispevali tudi vaščani Studenca. V lanskem letu pa smo temeljito obnovili več kot 120 let star Grdavov kozolec, vse pa pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, gradnjo kombinirane kamnito-lesene ograje ob glavni cesti, priključek na kanalizacijo, nabavili smo vrsto druge opreme ter omogočili razna popravila in obnove. Vse to je bilo mogoče uresničiti le s sredstvi, ki smo jih pridobili na razpisih Občine Domžale. Zelo smo veseli, da smo letos, tik pred začetkom festivala, prav s pomočjo domžalske občine postavili nov oder, za kar smo vodstvu občine nadvse hvaležni.

Verjetno v teh časih, ko še naprej delujete z veliko mero profesionalizma, ki bi vam ga lahko zavidali celo poklicni gledališčniki, ljubiteljskemu društvu ni prav lahko …
Življenje je naravnano tako, da se najraje spominjamo le prijetnejših in pomembnejših dogodkov. Veselimo se velikih uspehov, posebno kadar so opaženi in prinašajo ljudem zadovoljstvo in navdušenje. Seveda pa tudi manjši in drobni dosežki dajejo moč in voljo za ustvarjanje, kar pa običajno samo po sebi še ne zagotavlja uspeha. V sleherni dogodek je treba vložiti veliko dela, dobre volje in prostega časa, zlasti kadar imamo v mislih ljubiteljsko kulturo. Vprašanje pa je, ali znamo in zmoremo priznati drug drugemu odličen nastop ali dobro opravljeno delo, ali ni vse preveč zavisti v ljudeh in pretiranega hvaljenja sebe in prilaščanja sebi ideje in uspešnost drugih. Smo ljudje do sebe in do svojega dela velikokrat premalo iskreni in kritični? Kritika mora obstajati v vseh pogledih, tako za dobro, kot za slabo, zase in za druge, poglavitno je, da ne tepta resnice. Kulturno in društveno delo namreč ni vedno preprosto in brez težav.

Po lanski osrednji gledališki predstavi Kralj gora in ljudomrznik je ostalo nekaj grenkobe. Zakaj?
Lanska domača gledališka predstava je med poznavalci zagotovo ostala v spominu kot ena najboljših, ki so nastale na našem domačem odru. Analiziranje vzrokov, zakaj predstava ni doživela večjega obiska ali, kot radi zapišemo, evforije, odpira več vprašanj, ki pa ne dajejo jasnega odgovora. Če bi želeli poiskati del odgovora ali opravičila, bi ga bilo morda smiselno iskati v samem naslovu predstave, ki smo jo naslovili kot romantično-komično čarobno igro. Morda je naša publika le vajena resnejših naslovov, ki že vnaprej dajo več vedeti o vsebini, očitno pa v teh zelo resnih in težavnih časih ni pripravljena sprejemati za poletno sprostitev pravljične in čarobne predstave. Kakor koli že, sprejeti moramo dejstvo, da je bilo v lanskem letu več kot trideset odstotkov obiskovalcev manj kot leto poprej. Nižji prihodki pa niso samo posledica manjšega števila obiskovalcev, ampak tudi zmanjšanja sponzorskih sredstev.

Vas bo Charleyeva teta odličnega avtorja Thomasa Brandona rešila grenkega priokusa?
To je komedija za razvedrilo in sprostitev. Odlično, pravijo nekateri zvesti obiskovalci, drugi pa bi morda želeli bolj resno tematiko in seveda predstavo kakega domačega avtorja. Ljudje zelo radi iščemo razloge in izgovore za naše neuresničene želje ali dogodke. Podobno bi lahko kritiki očitali tudi nam za naše predstave in izbor letošnje. A če pogledamo bliže, je zadeva nekoliko drugačna. Pri ljubiteljskem društvu, kot je naše, na izbor predstave vpliva več dejavnikov, in odločitve so mnogo težje kot pri manjših društvih ali kulturnih ustanovah in zavodih, ki imajo sredstva zagotovljena iz proračunov občin in deloma države. Zato je skrb za množični obisk predstav nujna in ne stranska, in to deloma vpliva tudi na izbor predstav. Za domačo festivalsko predstavo je najbolj odločilna izbira primernega besedila, po možnosti znanega in priznanega avtorja. Nič manj nismo odvisni od ustreznega števila vlog in igralcev, ki jih ima društvo na voljo in jih lahko vključi v zasedbo. Zelo smo veseli, da k sodelovanju lahko povabimo tudi nekatere poklicne igralce in pevce, ki so člani društva in v poletnem času radi soustvarjajo predstave v našem gledališču.

Si torej obetate boljši obisk kot lani?
Težko je biti prerok, toda komedija Charleyeva teta je preverjena predstava, ki se je skozi številne uprizoritve ljudem prikupila in tudi nas prepričala, da je pravšnja izbira za letošnjo sezono. Zagotovo bo nasmejala naše obiskovalce. Že marsikatero ljubiteljsko in številna poklicna gledališča so posegla po tem dramskem besedilu, ki ga je zelo duhovito spisal Thomas Brandon, veliki mojster dramatike. Slovenskemu občinstvu in gledališčnikom se je prikupila prav zaradi preprostega in razumljivega angleškega humorja, ki najde bistvo smisla, pa tudi nesmisla, in ki brez sarkazma in politikantstva slehernemu obiskovalcu nariše nasmeh na obraz. Predstava bo v poletnem gledališču na Studencu doživela premiero že drugič v dveh desetletjih, tej pa bo sledilo enajst ponovitev. Avtor komedije se je namreč na našem odru prvič predstavil pred devetnajstimi leti. Pri obiskovalcih je dosegel izjemno odobravanje in dober vtis, hkrati pa pustil lepe spomine na to uprizoritev. Tudi to je vplivalo, da bomo na oder z nekoliko spremenjeno vsebino oziroma priredbo ponovno postavili to komedijo.