Štefan Šubic in njegova podobarska delavnica

Slikarstvo iz začetka 19. stoletja je bilo še vedno vezano na baročno tradicijo in kljub vsebinskim odmikom je bilo še vedno sakralno obarvano. Nekateri najvidnejši slikarji tistega časa so izvirali iz podobarskih delavnic, kot Štefan Šubic iz Poljan nad Škofjo Loko, ki so se ukvarjali s slikarstvom in rezbarstvom ter še v devetnajstem stoletju razširjali predelane in poenostavljene baročne stvaritve. Tako so Štefan Šubic kakor tudi vseh pet njegovih sinov hodili slikat v cerkve po veliko evropskih mest. Člani Šubičeve družine, na čelu katere je bil oče Štefan Šubic, vodja podobarske delavnice v Poljanah nad Škofjo Loko, pa so si takrat redno dopisovali. Tako so bila pisma tudi glavno črpališče za knjigo, »Dom slikarjev Šubic – Pisma pripovedujejo«, ki jo je na odprtju razstave v Menačenkovi domačiji predstavila avtorica Maruša Košir.

Odprtje razstave, »Štefan Šubic in njegova podobarska delavnica« je v Menačenkovi domačiji v Domžalah potekalo v torek, 5. februarja 2019,. Koncept razstave in spremno besedilo je uredila Katarina Rus Krušelj, kustosinja v Menačenkovi domačiji, razstavo pa je postavil Roman Kos.

Razstavo so pripravili na pobudo in v sodelovanju z zbirateljico Ivo Podlipnik, univ. prof. filozofije in pedagogike, obogatili z risbami in slikami Štefana Šubica, Zavodom Poljanska dolina – Šubičeva hiša in Loškim muzejem Škofja Loka. Razstave sta se poleg Ive Podlipnik udeležile tudi Lucija Kavčič, direktorica Zavoda Poljanska dolina – Šubičeva hiša ter Maruša Košir, ki je napisala knjigo »Dom slikarjev Šubic – Pisma pripovedujejo«.

Menačenkova domačija Domžale gosti razstavo o Štefanu Šubicu in njegovi podobarski delavnici.

Zaradi mnogostransko talentirane podobarske družine, ki je delovala največ na Gorenjskem, so se v Menačenkovi domačiji odločili, da kulturni februar vsebinsko posvetijo pomenu nekdanjih slovenskih podobarjev in za kratek čas oživijo bogato tradicijo slikarskih in rokodelskih veščin. Na razstavi so tako prvič javnosti predstavljene originalne risbe, skice in študije izpod rok Štefana Šubica, njegovih sinov in drugih učencev. Tako bo ob kulturnem prazniku 8. februarja ob 18. uri vodeni ogled z Ivo Podlipnik, univ. prof. filozofije in pedagogike ter Katarino Rus Krušelj, kustosinjo v Menačenkovi domačiji. Že dopoldne, 8. februarja pa se bodo srečali otroci na dogodku »Bobri na potepu«, kjer se bodo spoznali s poklici nekoč in danes – krojač, podobar, slikar.

»V drugi polovici 19. stoletja je pod vodstvom Štefana Šubica v Poljanah nad Škofjo Loko delovala ena pomembnejših podobarskih delavnic na Slovenskem. Družinsko likovno tradicijo je nadaljevalo vseh pet sinov, ki so se vsi šolali v domači delavnici. Med njimi sinova Jurij in Janez sodita med prve slovenske realistične slikarje. Sicer pa je bilo doslej v družini Šubic kar šestnajst umetnikov,« je ob odprtju razstave povedala Katarina Rus Krušelj.

Katarina Rus Krušelj, kustosinja Menačenkove domačije.

V spremni besedi ob odprtju razstave je Katarina Rus Krušelj zapisala, da je cerkveno podobarstvo 19. stoletja v podeželskih in mestnih delavnicah združevalo vse umetnostne vrste od arhitekturnega komponiranja do rezbarstva, oltarnih slik in pozlatarstva. Vodja delavnice je bil lahko slikar in projektant ali slikar in rezbar, pomagalo pa mu je več  pomočnikov. Na alpski prostor na nekdanjem Kranjskem je bila tisti čas oprta določena konservativnost, a je hkrati ohranjevala tradicijo in domačnostni značaj. Druga polovica 19. stoletja pa je skupaj s porastom naročil prinesla tudi večjo kvaliteto rezljanih in slikanih izdelkov. Številne podobarske delavnice niso več ustvarjale v baročni tradiciji, temveč so sledile klasicističnim slogom, z obujanjem predvsem renesančne umetnosti. K njej je stremel tudi Štefan Šubic. Njegovi oltarji se najdejo po vsej Sloveniji, pravi muzej njegovega dleta in čopiča pa je bila cerkev v Poljanah. Kot je že bilo omenjeno, je bil predan renesančni umetnosti – spoštoval pa je tudi nazarenske slikarje – a svojim figuram in oltarjem ni uspel vdihniti žive duše. Zato pa je toliko bolj želel, da bi umetnostno dvignil svoje sinove. Med njimi sta bila tudi slikarja Janez in Jurij, ki jima je bil očetov nauk prvi kažipot v umetnost. Dozorela sta na umetnostnih akademijah in študijskih potovanjih, se prepustila klicem takrat aktualnega realizma v slikarstvu ter pripeljala do drugačnega vrednotenja umetnikove osebnosti in njegovih nalog. Obema bratoma je bila usojena prekratka življenjska pot, da bi lahko slovenski umetnosti podala dokončno besedo in vendar sta bila med prvimi, ki sta naše slikarstvo povzdignila do evropske kvalitete.

Razstavo so pripravili na pobudo in v sodelovanju z zbirateljico Ivo Podlipnik, univ. prof. filozofije in pedagogike.

Nekaj besed na odprtju razstave je spregovorila tudi Iva Podlipnik, univ. prof. filozofije in pedagogike, ki je med drugim obiskovalcem povedala, da slikarstvo v tistih časih ni bil lahek poklic, zato jo preseneča, da se je oče in pet njegovih sinov podalo na pot slikarstva in podobarstva. Časi takrat so bili drugačni, saj se je v glavnem slikalo in rezbarilo za sakralne objekte po Slovenskih in večjih evropskih mestih, tako, da je nekaj denarja vseeno pritekalo domov.

Lucija Kavčič, direktorica Zavoda Poljanska dolina – Šubičeva hiša pa je obiskovalcem predstavila zavod, katerega direktorica je. Po povedanem se v zavodu močno trudijo, da ohranjajo spomin na Šubičeve slikarje in podobarje, upravljajo pa tudi z dvorcem Visoko, v Poljanski dolini. Več si lahko ogledate na  http://www.subicevahisa.si/rodbina-slikarjev-subic/

Lucija Kavčič, direktorica Zavoda Poljanska dolina – Šubičeva hiša.

Maruša Košir, ki je napisala knjigo »Dom slikarjev Šubic – Pisma pripovedujejo«, pa nam je predstavila  knjigo ter povedala nekaj o pismih, s katerimi so si oče in sinovi dopisovali, ko so bili dlje časa odsotni od doma.

Maruša Košir, avtorica knjige »Dom slikarjev Šubic – Pisma pripovedujejo«.

V kulturnem programu na odprtju razstave, katere pokrovitelj je bila Vinska klet Vidmar, sta nastopili sestrici Ivona Lederer (violina) in Sofija Lederer (violončelo), ki obiskujeta  Glasbeno šolo Domžale. Razstava bo odprta do  26. februarja  2019.

KULTURNI PRAZNIK V MENAČENKOVI DOMAČIJI

Odprto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure/vstop prost

Ob 11. uri: POKLICI NEKOČ: KROJAČ, PODOBAR, KIPAR /5+/ interaktivno vodstvo po razstavi za otroke in družine, vodi Katarina Rus Krušelj / v okviru festivala Bobri na potepu v Domžalah – 11. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje /60 min/ Sprehodili se bomo po treh razstavah v muzejski hiši in spoznavali stare poklice. Med sprehodom bomo z različnimi ugankami in čutili raziskovali, kaj so izdelovali ter kaj so pri svojem delu uporabljali /prost vstop/ prijave do 6.2. na menacenk@kd-domzale.si ali 01 722 50 50.

Ob 18. uri: O ŠUBIČEVI PODOBARSKI DRUŽINI /vodeni ogled po razstavi/ vodita Iva Podlipnik, univ. prof. filozofije in pedagogike, in Katarina Rus Krušelj, kustosinja razstave /30 mi / vstop prost.

KULTURNI PRAZNIK V SLAMNIKARSKEM MUZEJU

Slamnikarski muzej odprt od 10.-12. in od 17.-19. ure / DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR ob 11.00 / vstop prost.  nastop pevskega zbora in recitatorjev / zborovodja: Gregor Klančič.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Tagi