Srečanja z ustvarjalci: Viki Grošelj – Velikani Himalaje

V knjižnici Domžale je v torek, 21. januarja 2014, potekalo vsakomesečno srečanje z ustvarjalci. Cveta Zalokar Oražem je tokrat gostila velikega moža po dejanjih, Vikija Grošlja. Pred slabim letom je namreč pri Planinski založbi PZS izšla knjiga Vikija Grošlja Velikani Himalaje.

To je že štirinajsta knjiga tega plodovitega alpinističnega pisca. V njej je predstavil vseh štirinajst svetovnih osemtisočakov in orisal zgodovino vzponov nanje s posebnim poudarkom na delovanju slovenskih alpinistov, ki so se z izjemnimi dosežki v Himalaji povzpeli na sam svetovni vrh. V knjigi so zbrani vsi podatki o udejstvovanju slovenskih alpinistov bodisi v slovenskih, bodisi v tujih odpravah. Knjiga je napisana v živem in zanimivem slogu, ki je značilen za avtorja, in bogato opremljena s številnimi fotografijami.

Avtor knjige Viki Grošelj, rojen 3. junija 1952, je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in gorski vodnik. Po poklicu je športni pedagog. Kot alpinist je poleg številnih vzponov, ki jih je opravil v domačih in tujih gorah, sodeloval na več kot tridesetih odpravah v gorstva izven Evrope. V Himalaji je opravil enajst vzponov na vrhove desetih osemtisočakov. Na vse vrhove, razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo, je splezal brez uporabe dodatnega kisika.

Čeprav so jedro njegovega alpinizma vzponi na osemtisočake, je Grošelj tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov. Julija 2002 je s smučarskim spustom s 7134 metrov visokega Pik Lenina v Pamirju, poleg projektov 8000 + in Najvišji vrhovi celin, dokončal svoj tretji alpinistični projekt Na smučeh od 0 preko 8000 metrov, s katerim se je ukvarjal trideset let.

»Od leta 1975 do 2011 sem se udeležil sedemnajstih odprav na osemtisočake in enajstkrat mi je bilo dano stopiti na njihove vrhove. Poti do njih in plezanja nanje so brez dvoma najpomembnejši del mojega gorniškega delovanja«, je povedal Viki Grošelj. Kot je še dejal, je knjiga posvečena tudi 21. slovenskim alpinistom, ki so ostali na Himalaji in še trem alpinistom iz drugih držav, ki so bili v odpravah skupaj s slovenskimi alpinisti in so tudi ostali na gori.

Ves čas pogovora so se v ozadju na platnu prikazovale fotografije, ki jih je Viki Grošelj fotografiral v Himalaji in tujih gorstvih.

Večer je minil prehitro, skoraj polna dvorana pa je bila navdušena s pogovorom, saj so izvedeli mnogo koristnih informacij in tudi nasvetov. Poslušati svojo intuicijo, notranji glas, ko prideš na vrh, si komaj na pol cilja, saj se nesreče v glavnem dogajajo nazaj grede, ko popusti koncentracija, utrujenost privre na plan, v človeku pa je nekakšna evforija po osvojenem. Vse to hitro pripomore h kakšni nezgodi.