Srečanja z ustvarjalci: Pogovor o Hitlerju

Pred kratkim je izšla nova biografija o Hitlerju, angleškega zgodovinarja Iana Kersawa, ki je izjemna in po mnenju mednarodnih kritikov ena najbolj kompleksnih in prepričljivih. Nova biografija avtorja Kersawa, odpira nova odkritja, nova dejstva in podatke, nove pristope, ki se opirajo na psihološke, sociološke in antropološke analize.

Včeraj zvečer smo v  Knjižnici Domžale, imeli priliko pobližje spoznati številne aktualne stvari v zvezi z novimi spoznanji, ki se razkrivajo v Kersawovi biografijo o Hitlerju.  Skupaj z voditeljico večera Cveto Zalokar Oražem, sta nova spoznanja o Hitlerju, ki jih razkriva nova biografija, komentirala zgodovinar dr. Jože Pirjevec in urednik slovenske izdaje biografije Tine Logar.

V skoraj tisoč strani obsežni knjigi, ki je prevedena tudi v slovenski jezik, Ian Kershaw popisuje Hitlerjevo življenje od otroških let do razvoja v agitatorja in firerja na čelu tretjega rajha ter dokončnega poraza in samomora.

Kot nam je povedal urednik slovenske izdaje Tine Logar, nam biografija odkriva veliko nepoznanega o Hitlerju. V tistih časih je bil neke vrste pop zvezda. Ko je omenil, da je zaradi njega veliko deklet v najlepših letih, delalo samomore, zato ker je bila njihova ljubezen neuslišana, sem se takoj spomnil na nek dokumentarni film, ki sem ga videl pred leti na avstrijski televiziji, ki je prikazoval posnetke Hitlerjevih prihodov v različna mesta, kjer ga je vedno pričakala ogromna množica ljudi. Najbolj pa me je takrat zbodla v oči histerija mladih žensk, ki so kričale, tako kot smo to vajeni danes pri svetovnih filmskih in glasbenih zvezdah, kadar pridejo med svoje oboževalce.

Logar je tudi poudaril, da je znal Hitler zelo dobro razvijati elemente retorike in tehnike, ki so mu bile tedaj na voljo. Tako je sam v nasprotju z drugimi svetovnimi voditelji, v enem dnevu z letalom obiskal različna mesta v Nemčiji, kjer je imel svoje govore in se osebno pokazal ljudem. Voditelji drugih držav se takrat takšnih prijemov niso posluževali in jih ljudje v nasprotju z nemškim ljudstvom, nikoli niso videli v živo.

dr. Jože Pirjevec je poudaril, da je imel Hitler mladost, ki je značilna za diktatorja. Imel je očeta, ki ga je pretepal in mater, ki ga je ščitila in bila nanj zelo navezana. Povedal je, da se je Hitler veliko propagande naučil med prvo svetovno vojno, pri tem si je za zgled vzel angleško propagando, ki je temeljila na resničnih temeljih, ki pa jo lahko nato sam razviješ v svojo resnico. Nemška propaganda med prvo svetovno vojno je namreč temeljila na poniževanju in norčevanju iz Angežev. Konec koncev pa so zmagali Angleži skupaj z zavezniki in Hitler se je tu veliko naučil na propagandi. Kasneje je šolo govorništva izpolnjeval iz leta v leto. Znal je izbirati čas in prostor. V pivnicah je znal ugotoviti, kdaj ga ljudje pri sosednjih mizah poslušajo. Takrat ko je hotel, da so ljudje pozorni in ga poslušajo, je uporabil svoje retorične sposobnosti.

Sogovornika sta bila enotna, da Hitler ne bi postal to kar je bil, če Nemci ne bi izgubili prve svetovne vojne. Takrat so bili namreč ponižani. Hkrati pa je Hitler igral tudi na elementih notranjega sovražnika (Židov), da so jim oni "zarinili" nož v hrbet. Istočasno sta bila za Hitlerjev vzpon pomembna tudi dva pomembna dejavnika: visoka inflacija v povojni Nemčiji in zlom ameriške borze. Ta dva dejavnika, sta ustvarila krizo, ki je bila Hitlerju "kisik." Takrat je bil čas, ko so ljudje iskali svojega rešitelja, hkrati pa ni bilo več zaupanja v demokracijo (ki je bila v Nemčiji sicer še v povojih, glede na druge zahodne države). Mnogi, predvsem nižji sloji, so v Hitlerju videli rešitev iz bede v kateri so se znašli. Spet drugi, pa so videli Hitlerja samo kot sredstvo, ki jim bo omogočil, da bodo lahko dosegli svoje cilje.

V knjigi je zelo dobro prikazana tudi njegova maščevalnost. Hitler namreč nikoli ni pozabil. Njegova vzornika sta bila Mussolini in Stalin. Slednji je bil njegov največji vzornik, saj mu je bil všeč njegov način delovanja.

Zanimiva je tudi informacija, ki jo razkriva knjiga, da je Hitler do zadnjega dne upal, da bodo Angleži stopili na njegovo stran, da bi skupaj zavladali svetu. Prav tako smo izvedeli, da ne obstaja noben dokument o ukazih, kjer bi bil podpisan Hitler, saj mu ni bilo potrebno ukazovati. Njegovi podaniki so namreč točno vedeli, kaj morajo postoriti, brez da bi sam dajal ukaze.

Hitler tudi ni imel odnosa do človeškega življenja. Bil je poglavitni krivec, da se je vojna tako končala. Kljub predlogom generalov, da bi se bilo v določenih primerih, potrebno taktično umakniti za določen čas iz fronte, njihovih pozivov ni upošteval. Sam je vztrajal, da mora nemški vojak vztrajati, tudi za ceno smrti. Predaja namreč po njegovem ni prišla v poštev. Te njegove poteze, so pripeljale do nemških porazov na marsikaterih frontah.

Na koncu vojne, tik pred samomorom je Hitler prišel do zaključka, da ga je nemški narod izdal in da naj zaradi tega propade.

Zanimiva knjiga, ki nam osvetljuje tiste strani Hitlerja, katere so nam bile do sedaj neznane. Predvsem pa je pomembna ugotovitev, kako je lahko nek prostor v določenem času, primeren za nekoga, ki nato spremeni del zgodovine v čas trpljenja in grozot, ki si ga noben ne želi.