Srečanja z ustvarjalci: Feri Lainšček – Strah za metulje v nevihti

Slovenski pisatelj, pesnik in scenarist, eden najbolj priljubljenih in branih avtorjev Feri Lainšček, je ob koncu lanskega leta izdal nov roman, ki zaokroža trilogijo romanoma Ločil bom peno od valov in Muriša. Pogovor o njegovem delu in ustvarjanju, o Prekmurju in ljubezni je potekal v Knjižnici Domžale, vodila pa ga je Cveta Zalokar.

Roman Strah za metulje v nevihti je novembra lani v knjižni obliki in v obliki e-knjige objavila Založba Beletrina. Njegova posebnost je v tem, da je avtor že v času nastajanja prvih 35 poglavij v nadaljevanjih objavil na družabnem omrežju Facebook in si pridobil širok krog spletnih bralcev. Roman Strah za metulje v nevihti je zgodba o ljubezni, ki se začne leta 1972 v Zemunu in se konča leta 1991 v Slovenj Gradcu. Študent Marko Hribernik iz Ljubljane se med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski ljudski armadi zaljubi v dijakinjo zemunske gimnazije. Gre za prepovedano, a usodno ljubezen, katere nesrečne okoliščine se v celoti razkrijejo šele med slovensko osamosvojitveno vojno. Urednik in direktor Založbe Beletrina Mitja Čander pa je ob romanu med drugim zapisal: »Strah za metulje v nevihti ne govori zgolj o neki konkretni ljubezni, o njeni frfotavosti in bolečini. Prerašča v metaforo neke skupnosti, ki se ni zmogla izogniti samouničenju.«

Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, hribovitem delu Prekmurja blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Ker elektrike pri njih doma ni bilo, živeli so namreč v pravi prekmurski cimprači, to je hiši iz lesa in blata ter krita s slamnato streho, so se doma dosti pogovarjali. Mama je pripovedovala pravljice, oče pa zgodbe. Ker je bil oče cestar, je tudi Ferija naučil voziti kolo že pri rosnih treh letih ter se vozil z očetom na delo na makadamsko cesto. In tudi tukaj je Feri slišal polno zgodb. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja porabščina, ki jo govorijo slovenski zamejci na Madžarskem. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z Romi. Ti so, tako kot on, živeli na obrobju, v dobesednem in prenesenem pomenu, njegove rojstne vasi. Hotel je biti pilot, pa mu je oče to odsvetoval, zato je nekaj let skakal s padalom. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radia Ljubljana, v prostem času pa je pisal pesmi ter roman, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Teleks. Je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem se podeljuje večernica, nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.

Lainščka ne moramo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, dramatika, scenarista, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja.

Zaslovel je z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: Kajuhovo za roman Raza, nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša ter Večernico za zbirko pravljic Mislice. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino, ki so izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc.

Leta 1981 je začel pisati poezijo. Zbirka Ne bodi kot drugi (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne tudi uglasbene pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah – od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti – so tudi na spletnih straneh osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca Polona Juh in Vlado Novak, ki je igral tudi glavno vlogo v filmu Petelinji zajtrk, uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v prekmurščini. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju. Kot je dejal Lainšček, je eden prvih pesnikov in pisateljev, ki je uporabil računalnik za pisanje svojih del, ko še sploh ni bilo Windowsov, prej pa je »uničil« šest pisalnih strojev. »Dokler zgodba potuje, bo svet stal«, je dejal Lainšček. »V romanu najprej ustvarim osebo kot duhovno bitje, zatem se s tem bitjem spustim v dialog« Zato se v njegovih romanih ne konča vedno vse s srečnim koncem.