Srečanja z ustvarjalci – dr. Andraž Teršek: Kritika pravne prakse
V Knjižnici Domžale se je v ponedeljek, 3. oktobra 2016, pričel nov ciklus Srečanj z ustvarjalci, ki jih vodi Cveta Zalokar. Tokratni gost je bil dr. Andraž Teršek, predstavnik pravniške avantgarde, ki ni le teoretik in filozof, ampak predvsem kritični intelektualec, ki z nekaj somišljeniki – kolegi pravniki opozarja na kršitve človekovih pravic in številne primere pravne ignorance, ki se kaže z neprimernim in ponesrečenim odnosom mnogih pravnikov kot javnih uslužbencev. Zakaj je dostojanstvo posameznika v naši družbi še vedno tolikokrat, tako očitno in tako močno razžaljeno? Na to in še več vprašanj voditeljice Cvete Zalokar ter polne dvorane poslušalcev je perfektno odgovarjal tokratni gost.
»Trudim se prebirati preštevilne zgodbe ljudi, ogoljufanih s strani javnih oblasti. Včasih v vlogi pravnika aktivno vstopim v katero od njih. Uporabljam trenutne, četudi minljive možnosti za pisno predstavljanje takšnih zgodb v javnem prostoru. Verjamem, da je takšno početje pomemben del pravniške družbene vloge. In da je strokovno kritičen odnos do napak in stranpoti pravnih praks moralna odgovornost slehernega pravnika«, je na srečanju povedal dr. Andraž Teršek, ki ima sedaj že kar nekaj somišljenikov, ki se borijo proti nesmiselnim birokratskim oviram. Pri tej drži je treba vztrajati tudi tedaj, ko ima človek občutek, da je v pravnih praksah preveč stvari zelo narobe in da je njegov vpliv neznaten, poziv k spremembam pa preslišan. In to kljub temu, da gre za probleme, ki na eni strani bistveno vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi, po drugi strani pa so hitro rešljivi. Verjetno je treba prav zato vztrajati.
»Bolj ko je storjena napaka v pravnem postopku očitna, večja je odločenost odločevalcev, da napak nikakor ne bodo priznali in težja je pot, ki jo mora človek prehoditi, da bi očitno in hudo krivico zamenjal s pozno pravico. In četudi mu to končno le uspe, se ne zgodi, da bi ljudje, ki so za to neposredno in osebno odgovorni, tudi disciplinsko, odškodninsko ali kazensko odgovarjali«, je dejal dr. Teršek, ki bi mu lahko mirno rekli aktivni kritični državljan, saj nas dr. Andraž Teršek v zapisih nove knjige »Pravna ignoranca škodi 2, kritika pravne prakse« ob povsem konkretnih primerih vsakdana mnogih "hlapcev Jernejev" še kako spominja na pobudnike, ki dnevno pišejo Varuhinji človekovih pravic. Je pa nedvomno veliko več; visoko strokovni ustavnik, predstavnik pravniške avantgarde, ki mu ni moč odreči prodornih in jasnih, za mnoge celo bolečih misli in nespornih ugotovitev. Zarišejo se v dušo, a žal le odgovornih ljudi, ki se še kako zavedajo, da jim uradniki z zguljenimi komolci niso v ponos. Njihov domet se namreč pogosto konča z izgovorom, da tako pač je, da se napake dogajajo, saj branje raznih zakonov in členov zakonov ne daje širine duha pravičnosti. Ne vidijo preko previsoke ograje, ki so si jo postavili okoli svoje, z neustvarjalnostjo zaprašene pisarne, ki že zaudarja po lenobi odločanja. Kje je zanos iskanja pravičnih rešitev, ki so v skladu s temeljnimi pravnimi načeli in zakonskimi določbami, krasijo pa le poklicno odgovorne pravnike, ki v rešitve, poleg znanja in zdrave pameti, vtkejo še empatijo? Se sploh zavedajo, da krojijo usode mnogih, tudi takih, ki se zaradi nemoči, neznanja in nezmožnosti plačila, čutijo drugorazredni ljudje?
Res zanimiv pogovor, poln pretresljivih zgodb borca, ki se skupaj s somišljeniki bori za »drugorazrednega« državljana. Na srečanju je dr. Teršek predstavil nekaj kritik nekaterih pravnih praks. V strokovni in moralni poduk.