Srečanja pod slamniki: prof. Tomaž Habe

Tomaž Habe je glasbeni pedagog, dirigent, zborovodja, pisec učbenikov, profesor in ustvarjalec skladatelj. Tomaž Habe je v stalnem dotiku z muziko in tako je odkril tudi pot do mladih poslušalcev. Ta dragocena navezanost ga je spodbudila, da ustvarja solistično in komorno, zborovsko in orkestrsko glasbo. Za njegov zaokroženi skladateljski opus so mu spomladi stanovski kolegi iz Društva slovenskih skladateljev podelili svoje najvišje priznanje, Kozinovo nagrado.

V okviru cikla Siti za dobro musko ljubljanskega SiTi teatra, so v začetku novembra po 40 letih na oder stopili znameniti ljubljanski Mladi levi, ki so začeli leta 1966 kot beat skupina. Soustanovitelj Mladih levov je bil tudi Tomaž Habe.

Slamnikarski muzej Domžale je v sredo, 19. novembra 2014, pripravil Srečanja pod slamniki. Tokratni gost večera je bil prof. Tomaž Habe, domžalski skladatelj, pedagog, dirigent in glasbenik, ki je spomladi prejel Kozinovo nagrado za skladateljski opus več kot 350 glasbenih del. Na pogovoru, ki ga je vodila direktorica KD France Bernik Cveta Zalokar, smo izvedeli marsikaj o življenju Tomaža Habeta. Spregovorili so o spominih na družinsko tradicijo, čas šolanja in kasnejšem pedagoškem delu ter o nastanku in delovanju številnih glasbenih skupin na domžalskem, s katerimi je bil ustvarjalno povezan. V programu sta sodelovala Otroški pevski zbor OŠ Mengeš pod vodstvom Nataše Banko in Otroški pevski zbor OŠ Dob, ki ga je vodila Karmen Banko.

Iz pogovora smo izvedeli veliko stvari o tem glasbenem geniju, saj Habetov opus obsega več kot 350 glasbenih del, od tega kar 35 skladb za koncertni pihalni orkester. Med njimi so na primer Sinfonia carnioli, Božična rapsodija, Koleda, Pomladna razpoloženja, Uvertura Nostalgia millenio, in Uvertura 1840. Veliko je tudi zborovskih del. Ker zelo rad dela z mladimi, je za njih spisal kar šest zbirk otroških pesmi, s klavirsko ali orkestrsko spremljavo, skladbe za godalni orkester, kot tudi dela za orkester mandolin in tamburaški orkester. Poizkušal se je tudi v drugih glasbenih vodah, tako je ustvaril tudi otroški muzikal Ptički brez gnezda.

Narodna in Scherzo za rog in orkester pa sta skladbi, ki izrazito beležita Habetov kompozicijski slog: na začetku pastoralno razpoloženje v dotiku z naravo, ki mu sledita ljudski motiv in njegova avtorska obdelava. Preglednost glasbenega zapisa je še ena izvirna poteza umetnika skladatelja, ki se izraža kot občutljiv ustvarjalec na poti k poslušalcu.

Zanimiv pogovor, ki je razkril marsikaj iz življenja in dela izjemnega glasbenega ustvarjalca prof. Tomaža Habeta.