Srečanja pod slamniki – dr. Larisa Brojan: »Hiša iz slame? Zakaj pa ne!«

V Sloveniji je že okoli šestdeset hiš, zgrajenih z balami slame, ena tudi v bližnji okolici v Radomljah. Vsako leto je eden od pogovorov v okviru Srečanj pod slamniki v Slamnikarskem muzeju v Domžalah, povezan s slamo in slamnikarstvom. Na tokratnem pogovoru, ki ga je vodila Katarina Rus Krušelj in ki je potekal v sredo, 27. januarja 2016, smo spoznali arhitektko dr. Lariso Brojan iz Domžal, ki se poklicno in študijsko ukvarja z gradnjo slamnatih hiš, saj je bila tema njenega doktorata potencial uporabe slame pri gradnji v Sloveniji. Z omenjeno tematiko se je srečala tudi v okviru podiplomskega študija v Združenih državah Amerike.

V slamnikarskem muzeju že tretjo sezono potekajo pogovori pod naslovom Srečanja pod slamniki, s katerimi skušajo v vse bolj obiskani domžalski muzej, privabiti čim večje število novih obiskovalcev, saj so različne vsebine, s katerimi se srečujemo na Srečanjih pod slamniki, priložnost za dodatno promocijo in prepoznavnost muzeja.

Številna zanimiva srečanja, z različnih področij domoznanstva, etnologije, domžalske in slovenske zgodovine, arheologije, pa tudi s področja domače obrti in rokodelstva, povezanega tudi s slamnikarstvom, so doslej privabila pestro in različno publiko. Tokrat so prišli na svoj račun obiskovalci, ki bodo v bodoče morda gradili svoj dom in še iščejo alternativo; zgraditi klasično hišo z betonom in opeko, ali pa poskušati uvesti tehniko gradnje s slamo, ki se tudi po zaslugi arhitektke in raziskovalke dr. Larise Brojan, vse bolj uveljavlja v Sloveniji. Slame pridelamo na leto za okoli 17 tisoč hiš v velikosti 150 kvadratnih metrov. Za izdelavo hiše pa se porabi okrog okoli 350 slamnatih bal. V Sloveniji so tri gradbena podjetja, ki se ukvarjajo z gradnjo slamnatih hiš. V dobrih treh letih pa so jih postavili 60.

Hiša zgrajena iz slamnatih bal se nahaja tudi v Radomljah.

Gradnja z balami slame se uvršča v eno izmed mlajših tehnik gradnje. Začetki segajo na začetek 19. stoletja, ko je bil namen gradnje začasnega značaja, izkazalo pa se je, da je gradnja ob primerni izvedbi lahko tudi trajnega, značilnosti take gradnje pa so popolnoma primerljive s konvencionalnimi tehnikami in materiali gradnje, ki jih v določenih segmentih celo presegajo. Recimo z okoljskega in zdravstvenega. Bala slame je naravnega izvora, nima škodljivega vpliva na okolje, še več, zaradi visoke vsebnosti CO2 je vpliv na okolje celo negativen. Zanimanje za gradnjo z balami slame je navzoče tudi v Sloveniji. V zadnjih treh letih je bilo zgrajenih vsaj šestdeset objektov, kjer je kot polnilo uporabljena bala slame. Taka gradnja je nekoliko cenejša od klasične gradnje, in je dosti bolj odporna na potrese, močne vetrove, je dobra izolacija, pozimi greje, poleti hladi.

Še mnogo zanimivega smo izvedeli ob predstavitvi tega izjemno dobrega in koristnega pogovora, zato si več oglejte v videu, saj se je med pogovorom nekaj časa vrtela prezentacija z grafi in tudi slikami hiš in zgradb po Sloveniji in svetu, narejenimi iz slamnatih bal.