Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah

V Domžalah še vedno ostajajo stavbe in območja, ki pripovedujejo slamnikarske zgodbe. Pred kratkim so jih povezali v tematsko pot in jih opisali v posebnem vodniku, s tem pa združili dvanajst postaj dediščine, na katero so zelo ponosni.

Tako se je v petek, 2. oktobra 2015, zbrala lepa skupina vedoželjnih Domžalčanov, ki so prišli na sprehod po slamnikarski poti, ki jo je vodila in jo tudi izjemno podrobno opisala Saša Roškar. V Domžalah se radi pohvalijo, da so se konec 19. stoletja razvile v eno od središč zgodnje industrializacije v Sloveniji in to na podlagi ene same gospodarske panoge, slamnikarstva.

Z gojenjem žit, primernih za pletenjem kit in šivanjem slamnikov so se ukvarjali na širšem domžalskem območju, v samem mestu pa je zraslo več slamnikarskih tovarn, le teh pa je ob sprehodu po mestu vidnih kar nekaj še danes. Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v okviru Kulturnega doma Franca Bernika, so pred nekaj leti že uresničili dolgoletno lokalno pobudo o predstavitvi slamnikarske dediščine, ki gosti stalno razstavo 300 let slamnikarstva na Slovenskem. Razstavo redno spremljajo najrazličnejši dogodki, vezani na slamnikarstvo, nedavno pa so izdali še priročen vodnik in tematsko pot z naslovom Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah.

»V Domžalah še vedno obstajajo stavbe in območja, ki pripovedujejo slamnikarske zgodbe. V ta namen smo oblikovali tematsko pot, postavljeno v urbani prostor, kar je v Sloveniji izredno priljubljena interpretacija dediščine. Zastavljena je kot pripoved o dediščini slamnikarstva,« je tematsko pot in vodnik, ki ga je izdala Občina Domžale, v spremni besedi predstavila urednica Katarina Rus Krušelj.
Gre za krožno tematsko pot, v katero je vključenih dvanajst postaj. Izhodišče sprehoda je bil Slamnikarski muzej, kjer smo se zbrali in kjer nam je naša vodnica Saša Roškar povedala nekaj več o slamnikarskem muzeju. Od tam nas je pot peljala do Menačenkove domačije, ki je muzejska hiša, urejena v starem stilu in v kateri je še vse ohranjeno iz davnih časov, v njej pa je trenutno ravno razstava Matjaža Brojana "Ornamenti v lesu".

Od Menačenkove domačije nas je pot popeljala mimo izbranih pomnikov o slamnikarskih tovarnah. S pomočjo vodnika, ki vsebuje zanimive opise in fotografije stavb, kakršne so bile nekoč in kakršne so danes, smo se tako seznanili s tovarno slamnikov in klobukov Franca Cerarja, ki jo je leta 1857 sezidal Janez Markužič. Zanimivo zgodbo imajo vse tovarne na Domžalskem, zato smo z zanimanjem prisluhnili naši vodnici Saši.

Podali smo se do slamnikarske delavnice Karola Koširja, imeli pa smo srečo, da je na dvorišču nekdanje tovarne bila domačinka Ela Košir, ki nam je povedala kar nekaj zanimivih zgodb o dejavnosti in družini.Pot nas je vodila do t. i. nove fabrike, kot so nekdanjo družbo J. Mellitzer, Kleinlercher & Co. Domžale poimenovali domačini. V tej tovarni je ob prizidku tretjega nadstropja sedaj občinska uprava občine Domžale.

Pot nas je vodila naprej do Kolodvorske ceste, ki je stala nekoč na mestu, kjer je sedaj parkirišče pred pošto, tovarna Andreja Jančigaja, po njegovi smrti pa jo je nasledil Matija Ravnikar. Stavba nove Ravnikarjeve tovarne stoji še danes nasproti železniške postaje Domžale. Pot nas je vodila do avtobusne postaje Domžale, kjer smo si ogledali stanovanjsko vilo, dočim slamnikarska tovarna bratov Kurzhaler ne stoji več, saj je na njenem mestu Tuševo parkirišče. Ogledali smo si Harackovo slamnikarsko tovarno, ki še danes stoji na oglu glavnega križišča v Domžalah, v njej je tudi urar in več drugih podjetij. Na tej nekdanji tovarni zelo izstopa lep balkon z železno ograjo.

Ker se je že mračilo, smo pohiteli naprej, kjer smo si ogledali Ladstätterjevo elektrarno, barvarno, belilnico in livarno, kjer sedaj na njihovih mestih stoji Krizant in Mercator, ogledali pa smo si še znano Oberwalderjevo tovarno, kasneje preimenovano v Univerzale Domžale, ter na koncu še Povževo slamnikarsko delavnico, ki stoji še danes, saj je stanovanjska hiša naseljena, v gospodarskem delu pa imajo sedež različna podjetja.

Zanimiv in poučen ter lep izlet po poti slamnikarskih tovarn, je res zanimiva prigoda. Najboljše od vsega pa je, da sedaj vsaj vemo, kaj so to za ene zgradbe in hiše, mimo katerih nas vsak dan vodijo poti, pa ne vemo nič o njih.

Sprehod ni zasnovan kot zemljevid slamnikarskih lokacij, ampak kot pripoved o spreminjanju prostora prek zgodb o tovarnah – pripovedi, ki je uresničljiva tudi na sprehajalnem potepu.