Spomladanske cvetlice domžalskih vrtov ujete skozi objektiv Tine Jakopič

V hitrem tempu življenja se vse prevečkrat pozabimo ustaviti in pogledati svet okoli sebe. Zaradi tega smo nekako izgubili občutek za čas, saj letni časi bežijo, z njim pa vse lepote, ki nam jih ponuja narava v posameznem letnem času. Prav vsak letni čas ima svoj poseben čar, ki ga ponuja narava. Zato se je treba večkrat ustaviti in pogledati, kako se narava okoli nas spreminja in kaj nam ponuja v določenem časovnem obdobju.

Naravo okoli sebe zelo rada opazuje Domžalčanka mag. Tina Jakopič, ki je velika ljubiteljica rož, še posebej vrtnic. Cvetice lovi v fotografski objektiv ob različnih fazah cvetenja ter različnih urah dneva, ko je svetloba vsakič drugačna, sence pa še pridodajo posebno čarobnost. Ker pa jo je bolezen na žalost prikovala na invalidski voziček, se s fotografiranjem, ki je njen najljubši konjiček, sedaj ukvarja le ob pomoči dobrih ljudi.

Pred dvema letoma je imela v Knjižnici Domžale samostojno razstavo fotografij vrtnic. Razstava je bila res čudovita, saj je Tina v svoj fotografski objektiv ujela različne vrste vrtnic, različnih barv ter v različnih fazah cvetenja. Prispevek, ki smo ga objavili na našem portalu, si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Spomladanske cvetlice domžalskih vrtov

Tokrat pa vam predstavljamo nove Tinine fotografije, ki so nastale letošnjo pomlad, na njih pa so prikazane spomladanske cvetlice domžalskih vrtov. Zaupala nam je, da so fotografije cvetlic nastajale v času karantene, ko je morala nekaj najti. In je našla cvetje. S svojo asistentko sta se podali naokoli in kjer je Tina opazila kakšno posebno cvetje, ki jo je pritegnilo, sta se ustavili ter ga fotografirali.

Vabljeni tudi k ogledu zgornjega videa, kjer si lahko ogledate pogovor s Tino, fotografije, ki se prikazujejo poleg, pa po besedah gospe Jelke, ki si je že ogledala video, dobijo globino in odprejo oči ob Tininih razlagah. Z vami bomo delili tudi zapis gospe Jelke, ki ga je po ogledu videa, poslala Tinini mami Bredi.

Video je deloval kot meditacija. Čudovit je, poln lepote, simpatičen, navdihujoč za vse tiste, ki tekajo ves čas sem in tja in ne vidijo lepote okoli sebe. Tina to zmore in jo posreduje tudi nam, ki smo zanjo prevečkrat slepi. Narava je lepa in lepota je preprosta. V času, ki je postal izumetničen, predstavlja lepota narave ravnotežje vsemu, kar obremenjuje naše oko, naš um in srce.

Upam, da bo nastal še kakšen projekt, ki ga bomo lahko videli in slišali s Tininim komentarjem. Fotografije so lepe, a dobijo globino in odprejo oči ob Tininih razlagah. Čestitam tudi novinarju za njegovo empatičnost, rdečo nit vsebine, ki s Tino odkriva, kar je številnim ljudem skrito: ljubezen do narave in življenja.

BERGENIJA (lat. BERGENIA)
Dobra stara trajnica iz vrtov naših babic spet pridobiva na vrednosti. Običajno cvetijo v odtenkih rožnate in rdeče barve. Bergenije vzbujajo pozornost z velikimi, zimzelenimi in usnjatimi listi.

FORZICIJA (lat. FORSYTHIA)
Zgodaj spomladi bogato vzcvetijo in poskrbijo za lep okras. Rumeni cvetovi prenesejo tako željno pričakovano sonce v naše vrtove.

HIJACINATA ALI HIJACINT (lat. HYACINTHUS)
Je cvetica z tako raznoliko simboliko, kot so raznobarvni njeni cvetovi, ko so lahko bele, rožnate, ciklamne, škrlatne ali modre barve. Hijacinta je obenem eden od simbolov modrosti in preudarnosti.

HRUŠICA (lat. MUSCARI)
Hrušica je trajna čebulica, ki zraste od 15 do 20 cm visoko. Cvetovi so v grozdastih socvetjih na vrhu cvetnega stebla. So vijolično modri, jajčaste oblike in dolgi okoli 0,5 cm.

KALUŽNICA (lat. CALTHA PALUSTRIS)
Je precej razrasla obrežna vrsta. Zgodaj spomladi s svojimi bleščeče rumenimi cvetovi daje vrtovom svoj barvni poudarek.

MAGNOLIJA (lat. MACROPHYLLA)
Magnolija velja za eno najstarejših rastlin na planetu, zato jo obdaja veliko število legend in prepričanj. Ostanki prvih magnolij, ki so jih našli raziskovalci, so privedli do zaključka, da so ti predstavniki planeta krasili pred več kot 90 milijoni let.

BELA NARCISA ALI NARCIS (lat. NARCISSUS)
Ki med prvimi pokuka izpod snežne odeje, je kot vse pomladne cvetlice simbol prebujenja, ponovnega rojstva in večnega obnavljanja narave. Prištevali so jo med rajske cvetlice; pomeni lahko večno življenje, rajsko srečo blaženih duš.

TELOH (lat. HELLEBORUS NIGER)
Teloh cvete ob nenavadnem času sredi zime. V polsenci pod grmi ali listopadnimi drevesi uspeva najbolje.

TROBENTICA (lat. PRIMULA VULGARIS)
Zakaj trobentici rečemo trobentica? Le kdo ni, kot otrok pihal na cvetove trobentice, ki je služila za glasbilo. Ko je trobentica nehala »trobentati«, pa smo jo pojedli, kot posladek. In kako prav je, da se trobentice jedo, saj je trobentica zelo zdrava.

TULIPAN (lat. TULIPA)
Izvira iz Perzije, kjer je bil visoko cenjen okras vrtov. Pesniki so ga slavili kot simbol lepote, ljubezni in hrepenenja.

VIJOLICA (lat. VIOLA)
V evropski kulturi je dišeča vijolica verjetno najbolj znana kot simbol ponižnosti, skromnosti in skrite ljubezni. Drobna cvetica je obenem simbol poguma, vztrajnosti in trdoživosti, roža, ki si jo je Napoleon Bonaparte izbral za svoj emblem.

ZVONČEK (lat. GALANTHUS)
Zvončki, ki cveto pozno pozimi ali zgodaj spomladi, so primerni prostori na vročem soncu. Zvonček, ki pa cveti v pozni pomladi, kot npr. mali zvonček pa najbolje uspeva v polsenci ali v senci pod listavci.

VELIKI ZVONČEK – KRONCA (lat. LEUCOJUM)
Pomladanski veliki zvonček, tudi kronica ali norica je pogosto pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk.

KROKUS ALI ŽAFRAN (lat. CROCUS)
Je med prvimi spomladanskimi cvetlicami na naših travnikih. Zaradi svoje pogostosti je morda manj zanimiv kot druge zgodnje pomladanske cvetice. Pomladanski žafran je v različnih oblikah razširjen od Mediterana do prednje Azije, na jug do Sicilije. Žafran je simbol pomladi, prebujenega življenja, upanja, radosti in sreče.

Tina je rojena leta 1975. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je nadaljevala študij na Fakulteti za organizacijske vede, smer informatika. Po diplomi se je zaposlila in naredila še magisterij iz informatike. Njeni hobiji so bili računalniško oblikovanje, fotografiranje in terapevtske masaže. Že v času študija je bila postavljena diagnoza neozdravljive, hitro napredujoče bolezni. Po nekaj letih službe se je morala invalidsko upokojiti. Bolezen jo je priklenila na invalidski voziček. Področje njenega delovanja se je zmanjšalo in center njenega fotografskega delovanja je postal domači vrt. Z asistentko, ki ji pomaga tudi pri fotografiranju, se večkrat odpravita po bližnji okolici, kjer so tudi nastale fotografije spomladanskih cvetlic.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Tina Jakopič (spomladanske cvetlice), Miro Pivar; Video: Miro Pivar