»Spodi nč, gor pa bl mau«

Razstava spodnjega perila naših babic

Turistično društvo Radomlje je v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje pripravilo razstavo spodnjega perila naših babic, avtorice Veronike Pogačar, ki so jo poimenovali »Spodi nč, gor pa bl mau«. Razstava preseneča s kosi perila, ki se skozi oči današnjega sodobnega časa morda zdijo čudni in presenetljivi, tako kot bi se današnje perilo, kot so na primer tangice, zdelo čudno in nesprejemljivo za naše prednike. Je pa nekdaj spodnje perilo veljalo za bolj erotično kot golota.

V uvodu odprtja razstave, ki je v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje potekala v četrtek, 8. marca 2018, je vse prisotne najprej pozdravil Peter Zvonc, predsednik Turističnega društva Radomlje, ki je povedal, da Veronika Pogačar aktivno sodeluje z njihovim društvom že vrsto let, vsako leto pa pripravi kakšen takšen dogodek, s katerim želi ohranjati radomeljsko kulturno dediščino. Razstavo je odprl Matej Primožič, vodja Območne izpostave JSKD Domžale.

»Spodi nč, gor pa bl mau«, je po besedah Veronike Pogačar provokativen naslov, vendar je zelo držal za tiste čase. In če pomislimo na današnje oblačenje, predvsem mladih, bi ta naslov držal tudi za današnji čas. O spodnjem perilu, pri nas so ga začeli nositi pred približno sto leti, se včasih niso veliko pogovarjali, če pa so se že, so se ženske med seboj, moški pa običajno takrat, ko so imeli kakšen kozarček preveč.

Veronika Pogačar, avtorica razstave spodnjega perila naših babic.

Spodnje perilo ima veliko bolj zanimivo zgodovino, kot se zdi na prvi pogled. Je pa zgodovina nošenja perila relativno kratka, ko pa se je pojavilo, pa je bilo bolj ali manj vseskozi zavito v tančico skrivnosti, saj je od nekdaj veljalo za oblačilni kos, ki je večini ljudi dobro skrit in zato pogosto vsaj navidezno nepomemben. V njem se premožni niso portretirali, kmečkemu prebivalstvu se sploh ni zdelo potrebno in o njem se v večini obdobij preprosto ni govorilo. Spodnje perilo je imelo nekoč povsem drugačen pomen, kot ga ima danes. Zanimivo je tudi to, da so prvo spodnje perilo, ki se je začelo pojavljati pri delavcih in kmetih, sušili na skrivaj. Niso ga obesili skupaj s srajcami ali rjuhami, ampak so ženske perilo prale takrat, ko jih nihče ni videl. Tudi sušile so jih večinoma v skritih kotičkih. Takšnemu ravnanju etnologi prepisujejo dejstvu, da je spodnje perilo veljalo za bolj erotično kot golota in da je včasih veljalo, da je nošenje spodnjega perila greh, saj so spodnje krilo ali spodnje hlače veljale za nekaj, kar privablja moške.

Na zanimivi razstavi je možno videti razne spodnje srajčke, kot predhodnice kombinež, srajce v različnih kombinacijah, kot je enodelni »životek« oziroma modrc, skupaj s spodnjim delom. Zanimive so razpočnice, ki so jih imenovali z različnimi imeni, med drugi tudi »ritna žalost« in »pizdače«, so pa takšne, da je ženska samo počepnila in opravila potrebo. Na razstavi je na ogled tudi nekaj otroških oblačil, ki so kot nekakšni povoji, v katerih so otroke nosili h krstu, ali pa če so se z vozom odpravili na pot, da so z njimi zavili otroka pred mrazom. Drugače pa v revnih družinah niso imeli posebnih cunj za otroke, temveč je prišla prav vsaka cunja, ki so jo imeli na voljo. Kar se pa tiče moških in ženskih spodnjih hlač, na začetku nad njimi tako ženske, kot moški niso bili preveč navdušeni. . Naše prababice so nosile tudi »pumparice« in nederčke, ki so jih same sešile iz bombaža, opremile še s kakšno lastnoročno narejeno čipko in z obveznimi inicijalkami, da se je vedelo komu kos perila pripada.

Veronika Pogačar in etnolog dr. Bojan Knific.

Etnolog, dr. Bojan Knific, je povedal, da so moški spodnje hlače sprejeli malo prej kot ženske in sicer zaradi vpliva vojaške mode, tam so bile uzakonjene. Prej je pa veljalo, da moški niso nosili spodnjih hlač. Ob tem se velja zamisliti na higieno v tistem času, ko niso nosili spodnjega perila. Po besedah dr. Knifica so moški včasih nosili volnene ali pa irhaste hlače, ki se niso prale, nosili pa so jih deset ali celo dvajset let. Je pa en del funkcije »snage« takrat nosila srajca, ki je bila zelo dolga in tudi pralna. Dr. Knific je še povedal, da so takšne razstave zelo pomembne, saj na njih vidimo stvari, ki jih drugače ne bi, vedno pa vidimo tudi kaj novega. Pri tem pa razstavljeni kosi, dobijo tudi nov pomen in vrednost, ki jih drugače skriti v omarah ne bi dobili.

Za naše babice je bilo najpomembnejše, da bombaž ni bil pregrob, da je bila tkanina trpežna in pralna in predvsem, da je spodnje perilo zaščitilo ledvice in mehur Na začetku dvajsetega stoletja so se ženske že podale tudi v razne športe kot je tenis ali celo kolesarjenje in temu primerno se spremenilo spodnje perilo, ki je postalo bolj športno, seveda ne po naših merilih.

Razstava, ki si jo le oglejte, bo v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje odprta le ta konec tedna, in sicer v petek in soboto, 9. in 20. marca, od 15. do 19. ure in v nedeljo, 11. marca, od 10. do 19. ure.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar; Video: Miro Pivar

Tagi