Slovenski božič v izvedbi Komornega zbora Limbar
Vseh del skladatelja in duhovnika Matije Tomca ni mogoče našteti, je pa treba omeniti kantato Slovenski božič, ki je luč sveta ugledala leta 1938. To je delo, ki ga je mogoče izvajati na odru kot božično igro ali pa v cerkvi kot koncert. Je priredba starih slovenskih božičnih napevov na besedila, ki jih je zbral dr. Niko Kuret, znani slovenski etnolog. Delo je napisano za več pevskih solistov, za pevsko skupino, ki predstavlja pastirje, za mešani zbor ob spremljavi orgel, ki pridejo do izraza v preprostih medigrah. Kantata Slovenski božič v celoti nazorno in preprosto podaja svetopisemsko pripoved o božičnem času in pomaga poglabljati odnos poslušalcev do sporočilnosti pomenljivega praznika.
Božično zgodbo so nam četrtek, 26. decembra 2019, pri sv. Andreju predstavile pevke in pevci Komornega zbora Limbar iz Moravč. Odličnega koncerta se je udeležilo veliko število obiskovalcev, ki so dodobra napolnili cerkev sv. Andreja. Med obiskovalci sta bila tudi župan Občine Moravče dr. Milan Balažic ter evropska poslanka Ljudmila Novak.
Obiskovalci so doživeli prikaz Tomčeve spevoigre Slovenski božič, v kateri je prepletel slovenske ljudske napeve v čudovit prikaz Jožefovega in Marijinega potovanja v Betlehem, iskanja prenočišča, Jezusovega rojstva in veselja pastirjev v tej sveti noči. Tako so vsi skupaj podoživeli skrivnost božične noči.
Napeve, ki jih je zbral Franc Kramar, so komorniki odlično odpeli in odigrali, s tem pa dokazali, da so res eden vodilnih zborov daleč naokoli. Za Komorni zbor Limbar je scenarij napisal Alojz Štefan, zborovodja je bil Tomaž Pirnat, na orglah pa jih je spremljala dr. Veronika Šarec. Da se je vse pričaralo v raznih svetlobnih efektih, sta z oblikovanjem luči poskrbela Blaž in Tomaž Pirnat.
Glavno vlogo Marije je pripadlo sopranistki Patriciji Štefan, Jožefa pa je odlično odigral baritonist Andrej Gabršek. Poleg odličnega petja so se pevci s petjem prelevili tudi v dramske igralce. Tako je krčmarico s svojim mezzosopranom zaigrala Klara Vučko, Krčmar je s svojim basom postal Miha Gabršek. Prvi duet sta odpeli Urška Pavli (sopran) in Polona Capuder (mezzosopra), drugi duet Klara Vučko (mezzosopran) in Ana Kunavar (alt), angel je bila Maja Urankar (sopran), prvi pastir Dominik Štefan (tenor), drugi pastir Milan Kunavar (tenor), prvi koral je odpel Milan Kunavar (tenor), drugega pa Maša Svetlin (sopran).
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je vse nagovorila evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je bila glavna pokroviteljica koncerta. Ob koncu pogovora se je gostja dotaknila še lepih decembrskih praznikov, ko je čas, da jih v kar največji meri preživimo v krogu družine. Vsem je namenila tudi praznično voščilo Božiča in Novega leta.
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je zbor v svojevrstni izvedbi zapel »Bodi zdrava, domovina« za konec pa še najlepšo božično pesem »Sveta noč, Blažena noč«. Tako lepo odpete Svete noči s toliko prelivajočimi glasovi še nismo slišali. V imenu Komornega zbora Limbar se je vsem obiskovalcem z božičnim in novoletnim voščilom zahvalila predsednica KID Limbar Elizabeta Pirnat ter vse povabila še na druženje pred cerkvijo.
Matija Tomc se je rodil na božič, 25. decembra 1899, v kraju Kapljišče v Beli krajini. Po osnovni šoli v domačem kraju in Novem mestu in po gimnazijah v Novem mestu ter Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je leta 1920 vstopil v bogoslovje, kjer je med drugim vodil tudi več pevskih sestavov. V duhovnika je bil posvečen leta 1923. Jeseni leta 1925 je bil imenovan za vzgojitelja v Zavodu sv. Stanislava. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave (mešane, moške, ženske zbore) do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat, ki so pretežno cerkvenega značaja. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Tomc se je zapisal v spomin slovenskega naroda kot zborovski skladatelj. Od lastnih skladb mu je bila najbližja maša Stopil bom k oltarju, ki je še danes del železnega repertoarja slovenskih cerkvenih zborov. Matija Tomc je bil eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev 20. stoletja, dela komaj katerega skladatelja so doživela toliko izvedb kot njegove skladbe. Vseh njegovih del ni mogoče našteti, je pa treba omeniti kantato Slovenski božič (1938). To je delo, ki ga je mogoče izvajati na odru kot božično igro ali pa v cerkvi kot koncert.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
