Minutke za slovenščino

V luči prihajajočih praznikov in pisanja voščil v obliki tradicionalnih voščilnic (upam, da jih še kdo pošilja po pošti), SMS sporočil, elektronskih sporočil ali pa sporočil poslanih po družbenih omrežjih, velja obnoviti naše znanje, kako se sploh pravilno zapišejo prazniki … Z malo ali veliko začetnico? 

Opažam, da se največkrat prazniki pišejo z veliko začetnico, kar pa ni slovnično pravilno. Vsi prazniki se zapisujejo z malo začetnico, izjemi sta praznika Marijino vnebovzetje in Prešernov dan, ker gre pri prvem za ime, pri drugem pa za priimek, torej lastni imeni. Vse ostalo se piše z malo začetnico: velika noč, dan upora proti okupatorju, prvi maj, dan državnosti, dan neodvisnosti in enotnosti, božič, novo leto … Čeprav gre pri poimenovanju naslednjih praznikov za imena – kar bi lahko marsikoga zmedlo – se kljub temu vsi pišejo z malo začetnico: valentinovo, gregorjevo, jožefovo, štefanovo.

Nekako pa drži, da v primeru velike naklonjenosti in posebnega spoštovanja do praznikov, ime praznika zapišete z veliko začetnico. To pa velja za zasebna voščila, ko voščimo družini, prijatelju, znancu …

Verjetno ni dileme, da imena treh decembrskih dobrih mož pišemo z veliko začetnico, saj gre za lastna imena, mogoče pa se malo zatakne pri tretjemu dobremu možu, ki nas obišče zadnji. Pa razjasnimo še to – pravilno je dedek Mraz.

Pa še ena izmed bolj pogostih napak, ki se rada pojavi decembra (no, pri vseh mesecih od septembra do decembra, pravzaprav). Če vas nekdo povabi na decemberski koncert, lahko brez slabe vesti zavrnete povabilo. Malo za šalo – vabila ni treba zavrniti samo zaradi slovnične napake, ga pa le podučite, da je pravilno decembrski.

Lepe praznike v krogu tistih, ki jih imate najraje.