Minutke za slovenščino
Šesti del
Že nekaj dni zunaj pošteno diši po jeseni, katere se iskreno zelo veselim. In prihajajoča jesen narekuje novo temo. V veliko veselje bi mi bilo, če bi več ljudi prepoznalo lepoto našega jezika in pomen pravilne uporabe slovnice. Ko pišem, se poskušam v čim večji meri izogniti uporabi tujk, ki jih v vsakodnevni komunikaciji vede in nevede pogosto uporabljam. V mladostniških letih so bile tujke pač del našega izražanja in navsezadnje odraščanja, tako da se je bilo kar težko izogniti, da dolgoletno uporabo nekaterih besed ne poneseš v odrasla leta.
V šestem delu bomo torej pogledali prevzete besede in katere vrste poznamo.
Prevzeta beseda je beseda, ki je bila vnesena v jezik iz kakega drugega jezika ali iz kakega narečja istega jezika. Ločimo jih na: izposojenke (popolnoma prilagojene), tujke (deloma prilagojene) in citatne besede (popolnoma neprilagojene).
Tujke se pogosto uporabljajo v strokovnih besedilih in na znanstvenem področju, drugače pa se jim je bolje izogniti, saj v večini primerov slovenščina ponuja ustrezne besede, ki imajo enak pomen, zvenijo pa precej lepše.
Poglejmo nekaj primerov pogoste rabe tujk, ki jih zlahka nadomestimo s slovenskimi ustreznicami:
- tekst – besedilo
- korigirati – popravljati
- konstantno – nenehno
- opcija – možnost
- preciznost – natančnost
- urgentno – nujno
- varianta – različica
- garantirati – zagotoviti
- kvaliteta – kakovost
- preferirati – dajati prednost
- direktno – neposredno
- klient – stranka
- optimalno – najbolje
- debata – razprava
- kompetentnost – usposobljenost
No, katere so vam bolj všeč? Meni vsekakor slovenske ustreznice.
Slovenski jezik je res slikovit in čudovit. Želim si, da bi tudi tisti, ki tega še ne vidijo, to čimprej spoznali.
Avtor: Tamara Stefanović; Foto: Pixabay