Slomškova romarska pot od Žičke kartuzije do Nove cerkve

Odrasli skavti iz bratovščin Celje 2, Velenje, Domžale, Brezovica in Ribnica smo se podali po zadnji etapi Slomškove romarske poti. Pot vodi od Žičke kartuzije naprej na Slemene, skozi dolino Brdce in mimo kraja, kjer je bila rojena Slomškova mati ter do gotske cerkve v Črešnjicah. Skozi vas Bezenškovo Bukovje se pot nadaljuje do Frankolovega, od koder se po kolovoznih in gozdnih cestah spusti v Novo Cerkev. Skupaj je šestnajst kilometrov dobre hoje.

Čeprav nam vremenoslovci niso napovedali nič kaj obetavno vreme, nas je skozi vas Žiče in nato dolino svetega Janeza Krstnika, pot pripeljala do skrivnostne Žičke kartuzije, ki se je kopala v jutranjem soncu. V tej odmaknjeni in tesni dolinici si je takratni lastnik tega posestva, štajerski mejni grof Otokar III., okrog leta 1155 zadal nalogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na Francoskem. Ti so po prihodu leta 1160 pričeli z izgradnjo večine poslopij, sprva lesenih, kasneje pa povsem zidanih. V 15. stoletju je nastalo še poslopje sedanjega Gastuža, danes ene najstarejših še delujočih gostiln v Srednji Evropi. Redovno življenje je zamrlo, ko je leta 1782 takratni cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje Žičke kartuzije. Po letu 1827 so pričele stavbe propadati, zadnje desetletje pa se življenje v Žičko kartuzijo ponovno vrača.

V obnovljenem zgornjem delu gospodarskega poslopja je danes na ogled stalna razstava o zgodovini kartuzije, v Otokarjevi peninski kleti pa v miru in spokoju zorijo penine konjiškega Zlatega griča. Sprehodite se lahko tudi po urejenih zeliščnih vrtovih, ter obiščete zeliščarico Vivo Sana, ki med svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih pripravkov.

Odrasli skavti bratovščine Danielove sove, so nam kot organizatorji pred najstarejšo gostilno v srednji Evropi »Gastuž« pripravili okusno pecivo in dišečo kavo. Ker je Marinka, prizadevna sova, letos obiskovala prvi del programa skavtska akademija, je za nalogo pripravila poučen in lep ter pesmi in duhovnosti poln pohod.

Po pozdravnem govoru in po opisu poteka etape poti, smo se peš podali skozi gozdove po zanimivi dolini Janeza Krstnika, čez poljane in razgledna prostranstva do vasice Brdce, kjer smo se ustavili pri novem kozolcu, pred katerim stoji križ ki spominja mimoidočega, da je na tem mestu nekoč stala domačija, kjer se je 27. 5. 1779 rodila Marija Zorko, mati prvega svetnika Antona Martina Slomška. Tu smo se okrepčali, Marinka pa nam je povedala nekaj o Žički kartuziji, saj nas je vodič po kartuziji zjutraj pustil na cedilu.

Pot smo nadaljevali skozi gozd in mimo vinogradov, zidanic in kapelic, samotnih kmetij in hitro smo ob pesmih, ki smo jih peli med potjo, prišli do romarske cerkve Marije Rožnovenske na Črešnjicah nad Frankolovim. Ogledali smo si lepo cerkev in ker je po ogledu na poti nedaleč od cerkve planjavo napolnilo opoldansko zvonjenje, smo še mi s pesmijo Angel Gospodov napolnili vinorodni kraj.
Podali smo se naprej, šli smo po vinorodnih pobočjih, mimo prenovljenih kapelic, mimo črede krav, ki se je mirno pasla na ograjenem travniku in pot nas je hitro pripeljala do Frankolovega, kjer nas je pred spustom ujel napovedan dež. Nismo se ustavljali, saj je izgledalo, da ne bo nehalo deževati, zato smo pohiteli po blatnih ilovnatih pobočjih čez slemena in skozi gozd do vasi Nova cerkev, kjer smo se preoblekli.

Ko smo se preoblekli, smo se podali v cerkev Sv. Lenarta v Novi Cerkvi, kjer smo imeli lepo skavtsko mašo, Posedeli smo se okoli oltarja in tako bili še bolj povezani. Po sveti maši so nam še predstavili kraj Nova cerkev, pa tudi župnijsko cerkev, v kateri smo se nahajali.
Že je bila tema, zunaj je še vedno lepo deževalo, mi pa smo bili zadovoljni, saj nam je vreme bilo naklonjeno skoraj dve tretjini poti, dosti novega smo videli, izvedeli zanimivosti, dosti smo molili in peli. Res prava skavtska družina smo bili.

Po sveti maši smo se ustavili še v izletniški kmetiji Pri Marku, kjer so nam postregli z enkratno enolončnico.

Hvala vsem udeležencem za nepozaben dan.

Nova Cerkev je naselje v Občini Vojnik
Središče naselja leži ob robu približno kilometer široke doline, na rahlo dvignjeni planoti blizu sotočja rečice Hudinje, ki izvira pod Roglo na Pohorju in potoka Dobrnice, ki izvira pod Paškim Kozjakom. Nadmorska višina naselja je 300 m. Kraj je bil obljuden že v starem veku. O tem priča najdba dveh rimskih nagrobnikov. Takrat je verjetno vodila mimo stranska cesta proti Vitanju. Prvič je omenjen v 12. stoletju, saj so tod potekale pomembne trgovske poti z jugovzhoda na severozahod.
V časih turških vpadov so naselbino ogradili z obzidjem, ki je imelo tudi dvižni most; ostanki tega obzidja so še dobro vidni. V središču je bila že tedaj cerkev. Leta 1887 je velik požar upepelil skoraj vse naselje, ki je bilo v glavnem leseno. Le cerkev in nekatere redke hiše niso bile uničene. Naselje z bližnjimi zaselki so poslednjič ogrožali Turki leta 1529, ko so se vračali z enega zadnjih pohodov na sever. Kasneje ni doživljalo večjih pretresov.

Kraj, ki se je nekoč imenoval Sv. Lenart na jezeru (v davnini je bilo namreč tu jezero), je med leti 1952 in 1991 nosil po bližnjem griču v Polžah ime Strmec pri Vojniku, gradnja nove cerkve v davnini pa je dala kraju sedanje ime Nova Cerkev.

V Novi Cerkvi je v letih 1827-1829 kaplanoval blaženi škof Anton Martin Slomšek in po njegovih pismih sodeč in drugih virih, je bilo to obdobje zanj srečno in ustvarjalno. Dobro se je razumel z dekanom Jakominijem, ki je tudi spodbujal nedeljske šole. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve. Tu je veliko pisal, znamenite so prav njegove pridige, ki so nastale v Novi Cerkvi in v kraju so pred leti izdali knjigo z izborom pridig, ki jih je napisal tu. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve, od septembra 2013 pa bo odprta tudi njegova spominska soba z možnostjo dostopa tudi za invalide. Kraj je družabno in kulturno zelo aktiven, saj ima svoje Kulturno društvo, gasilsko društvo, turistično društvo, športno društvo, godbo na pihala, ansambel Štajerske rogiste, več pevskih zborov, pustni karneval in še bi se kaj našlo. V naselju Polže je Soržev mlin, ob mlinu je 200 let stara žaga Venecijanka, ki še dela, čebelnjak in Mlinarjeva hiša. Domačija je učna in turistična kmetija.

Več foto utrinkov iz romaske poti si lahko pogledate TUKAJ.