Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku – Kulturna dediščina pripada nam vsem!

Danes praznujemo slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Je pa tudi res, da si tak praznik ne le zaradi pravopisnih pravil zasluži veliko začetnico. Je praznik kulture, vsega kulturnega in praznik slovenske kulture. Praznik so marsikje s proslavami obeležili že na predvečer, nekje pa ga bodo obeležili danes in sicer v čast velikemu pesniku, kot tudi vsem kulturnim ustvarjalcem. Na današnji dan bodo odprti tudi številni muzeji, galerije in kulturne ustanove širom po državi. Svoja vrata bodo imela v Domžalah odprta Menačenkova domačija, Slamnikarski muzej, Galerija Domžale in Mestni kino Domžale. S sejmom domače in umetnostne obrti in kulturnim programom pa bodo kulturni praznik obeležili tudi na Viru pri Domžalah v okviru pustovanja.

V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je na predvečer slovenskega kulturnega praznika potekala Slavnostna akademija, na kateri je bila letos slavnostna govornica Andreja Pogačnik Jarc, predsednica sveta zavoda KD Franca Bernika Domžale, sicer pa občinska svetnica, bivša podžupanja in ravnateljica OŠ Rodica. Znana kot zagovornica kulture, še posebej aktivno se je angažirala na področju ohranjanja kulturne dediščine in slamnikarstva. Sodelovala je pri izvedbi projekta Sprehod med tovarnami slamnikov, prenovi podstrešja Menačenkove domačije, odkupu Kofutnikove domačije ter izdaji mladinske knjige o Hroščku Simonu. Veliko pozornosti je posvetila kulturni vzgoji med mladimi, ki predstavlja temelj za razgledane odrasle ustvarjalce in ljubitelje kulture ter prvi korak k vseživljenjski ljubezni do umetnosti in kulture. Slavnostne akademije so se udeležili tudi župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, častni občani, nekatere občinske svetnice in svetniki, predstavniki kulturnih in drugih organizacij ter občanke in občani, ki so si na predvečer kulturnega praznika zaželeli kulturne hrane.

V kulturnem programu poimenovanem »Mladi verzi na klavirjih malega človeka«, letos so pripravili multimedijski dogodek s prepletom glasbe, poezije in videa, ki ga je režiral Jure Matičič, je nastopil Slovenski citrarski kvartet, ki ga sestavljajo Peter Napret, Anita Veršec, Janja Brlec in Tomaž Plahutnik, za recitacije in pevske vložke pa sta poskrbela igralka Ana Urbanc in igralec Luka Cimprič.

Slavnostna govornica Andreja Pogačnik Jarc je v svojem govoru dejala, da Slovenci praznujemo svoj, v Evropi edinstven praznik kulture, posvečen v spominu velikega poeta Franceta Prešerna, ki je popeljal Slovence na pot omikanih narodov, ki zmorejo ustvarjati vrhunsko literaturo v lastnem jeziku. Vrednota, ki je marsikateri številčnejši narod nima. Pri tem se je vprašala, če se tega privilegija dovolj zavedamo in če svoj jezik dovolj cenimo? »Komajda! Sama prav v Slovenščini vidim vrednoto in lepoto domoljubja in nacionalne zavesti. Kaj je pomembnejše in se zasidra bolj v otroško zavest? Zapovedano petje himne ob zaključku šolskega leta? Ali lepa skrb za lepo in pravilno govorjeno slovensko besedo v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja?«

V nadaljevanju je izpostavila svoj spomin na zapis, ki ga je v njeno spominsko knjigo poleg ornamenta z značilnim slovenskim motivom nageljna zapisal učitelj v tretjem razredu osnovne šole: »Domovina je ena. Njej posvetiti sebe vsega, pomeni živeti polno življenje.« Tega sporočila takrat ni razumela. Z leti, znanjem in izkušnjami pa je ta zapis pri njej dobil pomen. »Šolske priložnosti, ravnanja staršev, domačega okolja in radovednost odkrivati neznano, so odprli vrata spoznanja o tem, kakšen pomen domovina ima. Spominske knjige, poseben način tkanja socialne mreže, je danes zamenjal facebook. Učni načrti izpuščajo ali pa trenutni šolski oblasti prilagajajo učno vzgojo predvsem umetniških predmetov. Prav kulturna vzgoja vzpostavlja dimenzije, ki so pomembne za oblikovanje identitetnega odnosa. Lahko bi rekli intimnega, čustvenega odnosa med posameznikom in skupnostjo. Družbena preobrazba po meri neoliberalcev, ki prisega le na tržno ekonomijo, hiperprodukcijo in potrošništvo. Na obilje materialnih dobrin, ki pa niso vsem enako dostopne. Socializacija današnjih otrok teče v smeri narcistične socializacije. Otrok, ki raste v družini, kjer ni avtoritete, kjer mu je vse dopuščeno, ne razume in ne doume, da obstajajo socialna pravila, ki so pomembnejša od njegovega ugodja. Ko tak otrok odraste, postane ugodje njegov najvišji kriterij v življenju. In tak egoističen državljan je idealen potrošnik. Družba mu je pomembna le in v njej sodeluje le takrat, dokler ima od nje koristi,« je povedala Andreja Pogačnik Jarc.

Slavnostna govornica je med drugim omenila tudi letošnjega Prešernovega nagrajenca Borisa A. Novaka in njegov epos, gre za prvi slovenski ep, ki ga je avtor pisal več kot 20 let in obsega preko 2.400 strani. Je veličastna pesniška novost. Ob tem se je spraševala, kako tako zahtevno umetnino približati ljudem, zlasti mladim. To po njenih besedah dobro vesta profesor Igor Saksida in raper Rok Trkaj, ki sta s projektom Kla Kla Klasika, na drzen način združila slovensko klasično poezijo in moderne hip hop ritme, z željo, da bi mladim približala klasiko in da bi razumeli sodobnost tematike teh pesmi, ki so jih pisali poeti v preteklosti: »Njihova sporočila so še vedno aktualna, če jim le znamo prisluhniti in v njih najti vzporednice s sodobnim svetom. V tem prepletu zlahka opazimo, da se je čas spremenil, občutja pa ostajajo zelo podobna. Avtorja Kla Kla Klasike navdušujeta mlade in njihove mentorje branja po vsej Slovenji.«

V svojem govoru se je Andreja Pogačnik Jarc dotaknila tudi letošnjega evropskega leta kulturne dediščine. Kulturna dediščina je del nas, okolja in družbe v kateri živimo. Obdaja nas povsod. Dediščina pa niso samo najdeni zidovi in zaprašena umetnost, temveč njen vonj veje iz strani tradicionalnih veščin obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb in pesmi naših babic … »V naši občini je nekaj kulturnih in vzgojno izobraževalnih institucij že v preteklih letih sodelovalo v vseslovenskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki poteka vsako jesen. V Domžalah smo znani po vzpenjanju ohranjanja kulturne dediščine. V zadnjem poldrugem desetletju se kažejo pomembni napredki. Oživitev Menačenkove domačije, odprtje Slamnikarskega muzeja s stalno razstavo ter spremljevalnimi programi. V obeh hišah nenehno vre po želji po novih pristopih,« je o ohranjanju kulturne dediščine v Domžalah povedala Andreja Pogačnik Jarc.

Temeljni poudarki leta kulturne dediščine bodo po besedah Andreje Pogačnik Jarc odgovorili na vprašanje kaj pomeni kulturna dediščina za širšo družbo? Kakšen je njen prispevek k gospodarstvu? Pomen dolgoročnega varstva kulturne dediščine in njeno ohranjanje za prihodnje rodove? Kulturna dediščina pripada nam vsem! »Ali smo nanjo ponosni in kako jo cenimo, pa je vprašanje. Zato osveščanje o njenem pomenu in njeni vrednosti mora v čim večji meri med najmlajše. Med vrtce in šole, ki naj odkrivajo najdragocenejše zaklade in tradicije, nekoliko starejši pa naj kulturno dediščino oživljajo.«

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Karin Božič; Video: Miro Pivar