Simpozij ob 100-letnici čebelarske podružnice za brdski okraj

Ob 100-letnici-organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Krtina Dob, Domžale, Lukovica in Moravče je v soboto, 9. marca 2019, v dvorani Antona Janše v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu potekal simpozij na temo čebelarjenja, namenjen pa je bil vsem čebelarjem ter strokovni in širši javnosti.

V uvodu je vse zbrane pozdravi moderator simpozija Mitja Nakrstm dipl. inž. zoot., predsednik Čebelarskega društva Lukovica ter zaželel zbranim, da čim več odnesejo s simpozija, saj so predavatelji pripravili zanimive tematike o čebelarjenju. Čebelarska društva Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče so nedavno ob 100-letnici organiziranega delovanja omenjenih društev že izdala tudi poseben zbornik.

Zgodovino čebelarjenja je predstavil Matej Kotnik, ki je povedal je, da so se že slovanski predniki Slovencev ukvarjali s gozdnim čebelarjenjem. Dotaknil se je fevdalne dobe in uvedbe dajatev ter prve omembe v urbarjih. Izpostavil je tudi vprašanje, kdo je vzgajal obhišne čebelarje. Ali je bila to gospoda ali so bili menihi, saj se je nekoč največ voska uporabljalo v cerkvah in še posebej v samostanih. Pri nas na kranjskem so to bili Cistercijani in Kartuzijani. Ali je obalpsko čebelarjenje po francoskem vzoru? Že Valvazor je upodobil prvi znani kranjski čebelnjak. Takšne čebelnjake poznajo v vsem alpskem področju. Po besedah Kotnika je v Sloveniji od nekaj tisoč čebelnjakov samo šestnajst zavarovanih kot kulturna dediščina, na žalost pa vsi ti propadajo.

Pomembne razlike med čebelarjenjem pred sto leti in danes, kaj smo se naučili, kje smo delali napake, na kaj moramo biti pozorni v prihodnosti, je spregovoril prof. dr. Janko Božič. Predavatelj je predstavil tudi Petra Pavlina, Ivana Lampeta, Antona Žnideršiča, panje nekoč in danes, pa tudi nekaj besed o čebelarjenju na Slovenskem. O pomenu čebelarstva v slovenski ljudski in kulturni dediščini, kakšno je bilo izročilo čebelarjev je spregovorila kulturna publicistka prof. Dušica Kunaver. Izvedeli smo marsikatero anekdoto o prvih čebelah, ki so se naselile z roji po vesoljnem potopu, ko so odletele z Noetove barke … Predavateljica je predstavila tudi izdelke, ki jih izdelujejo iz voska ter medene jedi.

Zanimiva spoznanja o količini pridelanega medu in o številu čebelarjev doma in po svetu je predstavil prof. dr. Aleš Gregorc, ki je predstavil čebelarstvo doma in po svetu. Število čebeljih družin se v svetu lepo povečuje, saj je bilo leta 1961 50 milijonov družin, leta 2013 pa je bila ta številka povečana že na 80 milijonov družin. Po podatkih iz leta 2005 je bilo v Sloveniji 150.000 družin, za katere je skrbelo 8.500 čebelarjev, od tega 52 poklicnih čebelarjev. Do leta 2018 je ta številka narasla že na 170.000 družin, za katere skrbi 11.000 čebelarjev, od tega 88 poklicnih. Ta številka pa tudi pove, da imamo v Sloveniji največji delež čebelarjeva na prebivalca. Pri nas pride en čebelar na 200 prebivalcev, v nekaterih državah osrednje Evrope pa pridejo trije čebelarji na 1000 prebivalcev. Še nižje so ostale države, kjer se številka giblje eden čebelar na 1000 prebivalcev. Samoskrba v Slovenije se giblje med 50% do 70%, odvisno od vremenskih pogojev. Slišali smo še nekaj zanimivih podatkov o sofinanciranju EU, o popoldanskih in poklicnih čebelarjih …

Kaj moramo kot čebelarji posamezniki in družba postoriti da ohranimo in razvijamo takšno okolje, da bo lahko čebela uresničevala svoje poslanstvo, pa je nekaj besed zbranim namenil publicist, naravovarstvenik in raziskovalec Anton Komat. Med drugim je za vzroke propada čebeljih družin in s tem manjšega prispevka medu pripisal kmetom, ki gnojijo travnike pred vsakim poslabšanjem vremena, s tem pa uničujejo travišča. Posledično gre v podtalnico do vodnih virov. Tudi prezgodnja košnja je kriva, da se svetlice ne morejo osemeniti, saj se pokosijo, ko komaj odprejo cvet. Komat je spregovoril tudi o škropljenju, zaradi česar posledično umirajo čebele. Povedal je, da se bo zavzel za popolno prepoved določenih herbicidov, ki se uporabljajo za zatiranje plevela in trave.

S simpozijem pa se ni zaključilo slavnostni čebelarski dan, ki je bil namenjen 100-letnici organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Krtina Dob, Domžale, Lukovica in Moravče. V popoldanskem času so se predstavniki vseh društev ob spremljavi Godbe Lukovica poklonili ustanoviteljem in vsem svojim predhodnikom s položitvijo venca pred Slaparjevo hišo v Lukovici, kjer je bila 9. marca 1919 ustanovljena Čebelarska podružnica na Brdski sodni okraj. Za vrhunec dneva pa je nato sledila še slavnostna akademije. Utrinke z obeh dogodkov, si lahko preberete v naslednjem prispevku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar