S svečnico zaključili božični čas
Drugega februarja se praznuje svečnica. S praznikom Jezusovega darovanja v templju se zaključuje božični čas. Takrat pospravimo jaslice in božično drevo, ki nas vse do takrat spominjata na praznik Gospodovega rojstva. Vsebina praznika je vezana na judovski običaj, ko se je mati 40 dni po rojstvu otroka podala v tempelj in tam darovala daritev ter se tako »očistila«. Ob tem se je Marija srečala s starčkom Simeonom in prerokinjo Ano. Simeon je Mariji napovedal, da bo Kristus postal “luč v razsvetljenje poganom”, kar je postalo osnova za nov pomen praznika: svečnica – praznik sveč, praznik luči. Ta dan blagoslavljamo sveče, ki jih nato hranimo doma in jih prižgemo ob umirajočem ali ob raznih drugih stiskah ali težavah.
V soboto, 1. februarja 2020, so v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah blagoslavljali sveče, ki so jih verniki prinesli s seboj ali jih vzeli na mizici, ki je bila zadaj pod korom. Sveto mašo je s svojim petjem popestril Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki so po končani sveti maši pripravili še izvedbo »Slovenski božič« skladatelja in nekdanjega domžalskega župnika Matija Tomca.
Vseh del skladatelja in duhovnika Matije Tomca ni mogoče našteti, je pa treba omeniti kantato Slovenski božič, ki je luč sveta ugledala leta 1938. Božično zgodbo so včeraj v domžalski cerkvi več kot odlično predstavile pevke in pevci Komornega zbora Limbar iz Moravč. Slovenski božič je delo, ki ga je mogoče izvajati na odru kot božično igro ali pa v cerkvi kot koncert. Je priredba starih slovenskih božičnih napevov na besedila, ki jih je zbral dr. Niko Kuret, znani slovenski etnolog. Delo je napisano za več pevskih solistov, za pevsko skupino, ki predstavlja pastirje, za mešani zbor ob spremljavi orgel, ki pridejo do izraza v preprostih medigrah. Kantata Slovenski božič v celoti nazorno in preprosto podaja svetopisemsko pripoved o božičnem času in pomaga poglabljati odnos poslušalcev do sporočilnosti pomenljivega praznika.
Tako so farani ob zaključku božičnih praznikov doživeli prikaz Tomčeve spevoigre Slovenski božič, v kateri je prepletel slovenske ljudske napeve v čudovit prikaz Jožefovega in Marijinega potovanja v Betlehem, iskanja prenočišča, Jezusovega rojstva in veselja pastirjev v tej sveti noči. Tako so vsi skupaj podoživeli skrivnost božične noči. Napeve, ki jih je zbral Franc Kramar, so komorniki odlično odpeli in odigrali, s tem pa dokazali, da so res eden vodilnih zborov daleč naokoli. Za Komorni zbor Limbar je scenarij napisal Alojz Štefan, zborovodja je bil Tomaž Pirnat, na orglah pa jih je spremljala dr. Veronika Šarec. Da se je vse pričaralo v raznih svetlobnih efektih, sta z oblikovanjem luči poskrbela Blaž in Tomaž Pirnat. Glavno vlogo Marije je pripadlo sopranistki Patriciji Štefan, Jožefa pa je odlično odigral baritonist Andrej Gabršek. Poleg odličnega petja so se pevci s petjem prelevili tudi v dramske igralce.
Matija Tomc se je rodil na božič, 25. decembra 1899, v kraju Kapljišče v Beli krajini. Po osnovni šoli v domačem kraju in Novem mestu in po gimnazijah v Novem mestu ter Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je leta 1920 vstopil v bogoslovje, kjer je med drugim vodil tudi več pevskih sestavov. V duhovnika je bil posvečen leta 1923. Jeseni leta 1925 je bil imenovan za vzgojitelja v Zavodu sv. Stanislava. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave (mešane, moške, ženske zbore) do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat, ki so pretežno cerkvenega značaja. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Tomc se je zapisal v spomin slovenskega naroda kot zborovski skladatelj. Od lastnih skladb mu je bila najbližja maša Stopil bom k oltarju, ki je še danes del železnega repertoarja slovenskih cerkvenih zborov. Matija Tomc je bil eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev 20. stoletja, dela komaj katerega skladatelja so doživela toliko izvedb kot njegove skladbe. Vseh njegovih del ni mogoče našteti, je pa treba omeniti kantato Slovenski božič (1938). To je delo, ki ga je mogoče izvajati na odru kot božično igro ali pa v cerkvi kot koncert.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
