Rumeno-rdeče Križanke

Kot se za vroče julijske dni, ko vsi neznosno iščemo ohladitev, spodobi, je Ljubljana Festival znova še dodatno podžgal pod nogami – ali bolje rečeno: pod sedeži. Sinoči so se Križanke v vsem svojem sijaju prikazale pod sojem rdečih in rumenih žarometov, saj je naša prestolnica gostila množično delegacijo iz Španije. Ljubljana Festival je v goste povabil Simfonični orkester Avditorja Alicante ADDA z dirigentom Josepom Vincentom in solistoma Fabiom Furio in Alexisom Cárdenasom.

Ob 21.00, ko je sonce komajda zašlo nekje med rahlimi oblaki in obzorjem, se je na podu Križank pričela koncertna poslastica. Program je napovedoval štiri konkretnejše koncertne dele, in sicer Danzón številka 2 skladatelja Artura Márqueza, Štiri letne čase v Buenos Airesu Ástorja Piazzolle, Triogelni klobuk, suita, Manuela de Falle, za konec pa so Španci prihranili vrhunec večera z vsem dobro znanim Ravelovim Bolerom.

Izbira skladateljev je napovedovala samo eno: pester večer, ki bo z ritmi tanga ljudi komajda še obdržal prikovane na svoje sedeže. Arturo Márquez, mehiški skladatelj, je znan po svojih živahnih in ritmično bogatih skladbah, ki črpajo iz tradicionalne mehiške glasbe, nastal pa je v želji, da se približa plesnim ritmom, ki mestoma spominjajo na popularno glasbo. Ástor Piazzolla, argentinski skladatelj in bandoneonist, je revolucioniral tango z uvajanjem elementov jazza in klasične glasbe in ustvaril tako imenovani tango nuevo. Kritiki ocenjujejo njegova dela za tehnično zahtevna, ampak precej dramatična in strastna; Manuel de Falla, eden najpomembnejših španskih skladateljev 20. stoletja, je svojo glasbo prežemal s španskimi folklornimi elementi in ji nadel esenco ritmičnosti. Skladatelj Maurice Ravel, čeprav Francoz, je bil močno navdihnjen s sosednjo Španijo, saj svoje ritmične vzorce krepi z mojstrsko orkestracijo, s čimer, tako pravijo nekateri, dosega skoraj hipnotične učinke.

“Danzón št. 2 mehiškega skladatelja Artura Márqueza, napisan leta 1994, je živo orkestralno delo, ki  črpa navdih iz tradicionalnega kubanskega plesa danzón in vključuje bogate melodije ter dinamične ritme.

Kolikor tako konkretno špansko-latinsko dozo glasbe združimo z orkestrom iz Alicanteja, pridemo do samih superlativov, ki so se izražali v vsem: kvalitetni izvedbi, smiselno zastavljenim programom in čudovitim ambientom. Orkester iz španske pokrajine Valencija je zaživel v zadnjem desetletju, med svoje dosežke pa uvršča predvsem serijo 15-ih digitalnih albumov, ki jih je zanje izdala med drugim tudi precej znana založba Warner Classics. Njihov glasbeno-umetniški direktor in dirigent Josep Vicent je dirigentsko palico vihtel že pri Simfoničnem orkestru Balearskih otokov in Svetovnem orkestru Glasbene mladine, večkrat pa se je pomeril tudi pri opernih in gledaliških stvaritvah. Letos je bil Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA z Josepom Vicentom na čelu nominiran za tri latinske grammyje in za dva grammyja.

Bolero Mauricea Ravela, ki sega v leto 1928, je hipnotična orkestralna skladba, ki s ponavljajočim se motivom   in postopnim povečevanjem intenzivnosti poslušalce vodi skozi edinstveno glasbeno izkušnjo. Znana po svoji enostavni, a učinkoviti strukturi, je postala ena najbolj priljubljenih in prepoznavnih del klasične glasbe.

Spektakel v Križankah je skupaj z odmorom gledalce animiral več kot dve uri, saj so člani orkestra svoja mesta na odru po več etapah bučnega aplavza začeli zapuščati po 23. uri.

Letošnji Ljubljana Festival za ljubitelje klasične glasbe ponuja še precej dogodkov. Med drugim se bo kmalu odvil program s tremi koncerti Mojstrskega tečaja Festivala Ljubljana 2024, ki bodo Križevniško cerkev okupirali 30. julija in potem še 5. ter 8. avgusta, na istem prizorišču pa se bosta že jutri, 26. julija, mudila sopranistka Martina Janková in Christoph Berner na klavirju, ki bosta postregla glasbo Leoša Janáčeka in Bohuslava Martinůja. Ljubljana Festival za 29. julija napoveduje goste s Kitajske: v Slovenski filharmoniji bo potekal koncert Simfoničnega orkestra iz Ningboja. 72. Ljubljana Festival bo imel na sporedu tudi domače nastopajoče. Nuška Drašček, Oto Pestner in Vlado Kreslin bodo imeli vsi svoje večere v sklopu letošnjega programa.

Vabljeni zatorej tudi letos v Križanke, Križevniško cerkev, Cankarjev dom in Slovensko filharmonijo, kjer se poleti že tradicionalno odvijajo dogodki Ljubljana Festivala.

Besedilo in videoposnetka: Rok Učakar Grašič, fotografija: Festival Ljubljana.