Recital v parku

Prvi pomladni dan je tudi svetovni dan poezije. Ob tej priložnosti številna društva pripravljajo bogat kulturni program. Organizacija Unesco je prvi pomladni dan, 21. marec, razglasila za svetovni dan poezije. Ob tej priložnosti literarno prebujeni ljudje z vsega sveta prebirajo poezijo in se spomnijo na tiste, ki so poezijo napisali.

Ob svetovnem dnevu poezije so članice Literarnega krožka Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale predstavile svojo poezijo v idiličnem okolju parka. Recital se je odvijal v francoskem vrtu v Arboretuma Volčji Potok, ki te dni začne dobivati prve zgodnje cvetlice. Kar nekaj obiskovalcev parka, ki so se sprehajali po stezicah parka med že cvetočimi narcisami in glasnim petjem ptic pevk, ki se počasi vračajo v naše kraje, se je pridružilo in prisluhnilo recitalom, saj so recitatorke govorile v mikrofon, po zvočnikih pa se je slišalo kar daleč. Recitatorke so povabile tudi obiskovalce, ki bi želeli svojo poezijo predstaviti v parku, da se jim pridružijo.

Vse navzoče je v uvodu recitala pozdravila Mateja Mavec, vodnica v Arboretumu Volčji Potok ter vse zbrane povabila, da prisluhnejo poeziji članic Literarnega krožka Društva Lipa Domžale. Članice literarnega krožka so pesmi napisale same in jih izdale v zbirkah, prebrale pa so tudi nekaj pesmi iz zbirk članic, ki se niso mogle udeležiti tega dogodka.

Na recitalu so pesmi recitirale Zlatka Levstek, vodja literarnega krožka, Janka Jerman, Marija Dodič, Mira Smrkolj, Iva Rejc, Mimi Vresovnik in Helena Ogorevec.  Nekaj pesmi iz zbirke svoje pokojne mame Silve Ocepek ter v domu upokojencev živeče Marije Jenc pa je prebrala Manica Perdan Ocepek. Ura recitiranih pesmi ob spremljavi ptičjega žvrgolenja je prehitro minila, saj je pesništvo tako rekoč mladost in modrost človekove misli.

Metka Zupanek se je ob koncu zahvalila vsem nastopajočim recitatorkam ter povedala, da se danes po vsej Sloveniji in svetu vrstijo številni dogodki v čast poeziji. Zelo pa je bila vesela, da so članice prebrale tudi pesmi svojih kolegic, ki se tako ali drugače niso mogle udeležiti tega lepega dogodka.

Pesem je od nekdaj bila človekova uteha in spodbuda, ki ga je spremljala na njegovi poti skozi življenje, in bila je dar, ki  se je prenašala iz roda v rod, dokler je niso zapisali. Nastali pa so tudi poeti, ki so pisali pesmi ter jih povezovali v zbirke. In po teh zbirkah posegajo ljudje, ki jih tarejo človeška čustva. Pesniki vedo napisati pesmi o zaljubljencih, razočaranih, potrtih …

Avtor: Miro Pivar;Foto in video: Miro Pivar