Zimska krajina Milana Pirmana

Mag. Milan Pirman je domžalski slikarski samouk, ki se prvič predstavlja domači javnosti. Navdihuje ga predvsem narava – resnična, s svetlobnimi poudarki in rahlo idealizirana. Z avtorjevo popotnico, da bodo slike vsaj za kratek čas presegle turobnost epidemijskega časa, ki je dobršen del sveta vrgla iz običajnega kolesja, vas vabimo na virtualni potep po skrbno naslikanih motivih iz aktualnega zimskega letnega časa.

Ljudje v sebi nosimo številne talente. Da pa jih odkrijemo in razvijemo, se mora poklapati marsikaj. Predvsem mora biti pravi čas, kraj in še tretji dejavnik, ki poskrbijo, da se talent prikaže v vsej svoji veličini. Prav takšen primer odkritja izjemnega slikarskega talenta je mag. Milan Pirman iz Podrečja pri Domžalah.

»Če bi mi kdo še pred nekaj leti omenil, da bom naslikal sliko, mu ne bi verjel. Podobno kot mi je pred leti omenil prijatelj, ko je napisal prvo knjigo. Najprej ni verjel, pa jo je vseeno napisal. Danes bi rekel, da za prvo sliko pride naslednja, v glavi nastajajo nove in verjamem, da bodo tudi te kmalu na platnu,« je dejal v pogovoru mag. Milan Pirman. Domžalski slikarski samouk se s to razstavo v Menačenkovi domačiji prvič predstavlja domači javnosti.

Ta razstava je tudi uvod v praznovanje 10 letnice Menačenkove domačije pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Menačenkova domačija ni najstarejša ohranjena domžalska hiša, vsekakor pa pripoveduje zanimive zgodbe o obrtniško-kmečki družini Ahčin. Zaradi ohranjanja in prikazovanja domžalske preteklosti, ki sloni na obrtniški tradiciji, je Menačenkova domačija postala pomemben prostor lokalne kulturne dediščine: po odkupu leta 2003 je bila obnovljena in preurejena v muzej, zanjo pa je sprva skrbelo Društvo narodnih noš Domžale. Od leta 2011 dalje pa deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Slikarskega samouka mag. Pirmana navdihuje predvsem narava, tako resnična, s svetlobnimi poudarki in rahlo idealizirana. Z avtorjevo razstavo pa bodo slike vsaj za kratek čas presegle turobnost epidemijskega časa, ki je dobršen del sveta vrgla iz običajnega kolesja, zato  vas vabimo na virtualni potep po skrbno naslikanih motivih iz aktualnega letnega časa.

Slikarski začetki mag. Pirmana segajo v leto 2014. »Zgodba o tem se je začela spomladi 2014, ko sem po naključju poslikal panjsko končnico in jo pokazala sokrajanu, slikarju in kiparju Jožetu Vajdi, ki mi je po prvi oceni v roke potisnil slikarsko ploščo in naročil, da naj kaj narišem  ter se s poslikavo nato vrnem k njemu,« je dejal mag. Pirman. Po spodbudi slikarja in kiparja Vajde, so kmalu sledile prve slike na platnu. Vse skupaj ga je izredno motiviralo, zato se je lotil študija likovne teorije slovenskih in tujih avtorjev, da bi si pridobil še teoretično znanje na področju slikarstva. Vzpodbudne besede slikarja in kiparja Vajde so ga pozitivno motivirale, tako so prvi sliki sledile naslednje in leto kasneje se je zgodila prva razstava v Mestni knjižnici Ljubljana, ki smo jo objavili tudi na našem portalu. Sledil je nov cikel, novi motivi, nove upodobitve naravne in kulturne krajine, prvi potreti, prvi akt in prve upodobitve živalskega sveta. Na vrsto so prišla mednarodna tekmovanja in prva priznanja. Naslednja razstava je sledila leta 2018 v Galeriji Gozdarskega inštituta Ljubljana. In tu je sedaj tretja razstava v domačem kraju.

Za ustvarjanje iluzije realnosti na platnu mora slikar natančno obvladovati barve in njihove tone, kompozicijsko uravnoteženost in prostorsko perspektivo, s čimer se mag. Pirman uspešno spopada. »Tako se fenomen svetlobe, ki se razlikuje skozi vse letne čase, raziskovanje njenih odsevov na vodni gladini in raznoliko senčno sobivanje govorijo v prid avtorjevemu slikarskemu napredku. Verjamem, da bo z nadaljnjo skrbno natančnostjo izrisovanja podrobnosti in njihovo večplastno obravnavo dosegel še več verizma v njegovih upodobitvah slovenske pokrajine. In seveda ne smemo pozabiti na domačo okolico, kjer obstaja dovolj gradiva za ustvarjanje čudovitih barvnih zapisov iz narave,« je ob zaključku pogovora dejala Katarina Rus Krušelj, kustosinja  Menačenkovi domačiji.

Živimo v  času, ko ne vemo, ali bo slike možno videti neposredno, na daljavo pa vsekakor. Na pristni stik z umetnostjo pa le ne pozabimo, saj je celovito doživljanje slike veliko večja estetska izkušnja kot ogled reprodukcije na zaslonu.

Vabljeni na ogled pogovora z avtorjem razstave mag. Milanom Pirmanom in virtualni potep po skrbno naslikanih motivih iz aktualnega zimskega letnega časa, v videu zgoraj. Ogled razstave v Menačenkovi domačiji bo odvisen od aktualnih koronskih ukrepov.

Avtor Miro Pivar foto; video; Miro Pivar