Zadnja v posteljo, prva pokonci pa bo vedno kaj dobrega v lonci

V Menačenkovi domačiji v Domžalah so v torek, 5. oktobra 2021, odprli zanimivo razstavo, na kateri je razstavljenih kar nekaj vezenih stenskih kuhinjskih prtičev, predpasnikov in kuharskih knjig iz zapuščine domžalskih gospodinj kot odraz slovenske bivalne kulture v 1. polovici 20. stoletja. Razstava se pridružuje ostalim dogodkom po Sloveniji v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine.

“Zadnja v posteljo, prva pokonci pa bo vedno kaj dobrega v lonci, je zapis z vezenega kuhinjskega prtička, ki je razstavljen med ostalimi zanimivo vezenimi prtički, na katerih so različni napisi,” je ob odprtju razstave dejala Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja v Menačenkovi domačiji. Vsaka vezenina nosi svojo življenjsko zgodbo. Ob tokratnem raziskovanju slovenske kulinarične dediščine so vezenine zbrane iz zapuščine domžalske muzejske hiše Menačenkova domačija, nekdanjega bivališča kmečko-obrtniške družine Ahčin, ki se je preživljala s krojaštvom. Iz bogate muzejske zbirke, ki nastajala tudi pod pokroviteljstvom domžalskega Društva narodnih noš, so predstavljeni stenski prti z različnimi izvezenimi šegavimi napisi in umetelnimi okrasi s pridruženimi belimi predpasniki nekdanjih kuharic, ki jih je zbrala zbirateljica in ohranjevalka slovenske oblačilne dediščine Veronika Pogačar.

V tistih časih v njihovih kuhinjah ni manjkalo kuharskih knjig, jedilnih knjižic, zapiskov in fotografij iz prvega gospodinjskega tečaja v Domžalah, daljnega leta 1912, katerega glavna naloga je bila vzgojiti spretne gospodinje, dobre matere in žene. Mednje se je zapisala tudi Anica Ahčin, gospodinja in šivilja slamnikov v nekdanji slamnikarski tovarni v Domžalah in tujini, ki jo je ob koncu 1. svetovne vojne v prerani grob položila epidemija španske gripe.

“Ob tokratni priliki predstavitve kulinarične dediščine naših krajev, smo podrobno pregledali njene kuhinjske knjige iz predvojnega časa in jih v večni spomin, preden zbledijo, digitalizirali za javno uporabo. Kako dragocen je lahko več kot 100-letni zapis receptov za takratne jedi, ki so jih kuhali v naših krajih? Neprecenljivo,” je povedala Katarina Rus Krušelj. Na razstavi je na ogled tudi nekaj fotografij avtorja Petra Nagliča, ki jih je iz zasebne zbirke pridodal Matjaž Šporar.

Veronika Pogačar je med ogledom prtičkov in predpasnikov predstavila tisti čas, kako so si mlada dekleta krajšala prosti čas in krepila vzorni zgled v tedanjih družbenih krogih. To so počele z vezenjem bolj ali manj zapletenih vzorcev ali vsaj monogramov na predpasnike, da so si pripravile lepe bale, preden so se poročile. Kaj je lahko še bolj preprosto kot prtič obešen v delovnem okolju kuhinje z namenom zaščite stene. Skozi leta so stenski prti postali prostori za vezeno izražanje umetnosti in modrosti srčnih žena, ki so ljubile svoje družine, jih bodrile in vzgajale. Danes so enostavne jedi, stenski prtiči in umetelno zašiti in okrašeni predpasniki skorajda izginili iz sodobnih slovenskih domov, a ne iz naših spominov, saj jih še danes prepoznavamo kot pomemben odraz pretekle slovenske bivalne kulture ter izraz ljudske umetnosti, ki je bila razumljiva ravno zaradi preprostosti sporočil.

Vse zbrane je nagovorila in pozdravila Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter jim podarila nageljne. Odprtja razstave se je udeležil tudi Bojan Knific, višji kustos Tržiškega muzeja, ki je pravi ekspert na področju oblačilne dediščine Slovencev. Tako si je po krajšem nagovoru o razstavljenih predpasnikih in vezenih prtičkih, z zanimanjem ogledal enkratno razstavo, ki jo priporočamo, da si jo ogledate tudi vi. Razstava bo namreč na ogled do 20. novembra: od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, prazniki zaprto.

Razstavo, sovpada tudi ob deseti obletnici Menačenkove domačije, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, sta postavila Katarina Rus Krušelj in Roman Kos.

Po starih receptih iz leta 1912 so bili na pogostitvi ob zaključku dogodka poleg potice in flancatov v pokušino tudi sladica iz kuharske knjižice »Čokoladne šnite«. Za pogostitev so poskrbele Ivankine dobrote iz Radomelj, z Ivanko Brodar in hčerjo Ivi ter pokrovitelj odprtja: Vinska klet Vidmar Domžale.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi