Z razstavo Cankar v stripu smo v Domžalah med prvimi vstopili v Cankarjevo leto

 »Trije izjemni likovniki – ilustratorji, slikarji, striparji – povezani z literati oz. umetniki besede, so našli moč in draž za prestavitev Cankarjevih večno aktualnih besedil v strip, ki bo napol filmsko, a vseeno statično stripovsko, približal jedkost predelanih Cankarjevih opažanj in karakterizacij nas samih. Ta razstava je prva, ki želi preseči neprimernost politizacije Cankarjeve literature, ki je v obliki prekomerne pozabe zajela naše šolstvo ter v manjši meri tudi teater, in ji spet vrniti njeno pravo in bistveno vrednost – ogledalo slovenske duše, ki se je v času pred, med in po Cankarju, kaj malo spremenila,« je dejal kustos in vodja Galerije Domžale akademski kipar Jurij Smole.

Ja, res Cankarjeva dela izginjajo iz šolskih čtiv in dramskih odrov. Po besedah Jurija Smoleta neupravičeno, saj se v Cankarjevih delih prepozna nemalo kateri Slovenec in zato je prav, da se s tako izjemno in edinstveno razstavo spomnimo Cankarja na čisto nov način, Cankarja v stripu. Odprtje razstave Cankar v stripu je v Galeriji Domžale potekalo v četrtek 14. decembra 2017. Poleg tega bo v četrtek, 28. decembra ob 17. uri organiziran tudi voden ogled za širšo javnost. Tako nastali literarno – likovni dvojci poustvarijo Cankarjeva besedila, ki jih za stripovsko izvedbo tudi na novo poimenujejo. Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta iz Hlapcev ustvarila strip: Hlapci – ko angeli omagajo. Boštjan Gorenc – Pižama in Tanja Komadina sta iz dela Moje življenje spisala in izrisala Moj lajf. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec pa sta ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. 

Razstava je izjemna prilika za vse nas. Razstava nas povabi v likovno literarni medij, ki smo ga do sedaj mogoče prezrli, zlasti pa tistim, ki jim strip ni tuj, omogoča vstop v Cankarjev opus skozi sodoben pristop in intonacijo sedanjega jezika.

Pogovora z umetniki – ilustratorji, likovniki, striparji se je pogovarjal Jurij Smole, akademski kipar. Prvotno je bilo mišljeno, da bi se pogovora udeležili vsi, ki so »krivi« za ta edinstven opus Cankarjevih del v stripu, a zaradi decembrskih obveznostih, saj je ta mesec polno nastopov za umetnike, so se pogovoru odzvali Tanja Komadina, ki je naredila strip po napisanem besedilu Boštjana Gorenca-Pižame, ki sta ustvarila strip »Moj lajf«, Igor Šinkovec, ki je po predlogi besedila Žige X. Gombača poustvaril strip »Hlapca Jerneja in pasjo pravico« ter Damijan Stepančič, ki je poustvaril strip po predlogi Andreja Rozmana-Roze »Hlapce – ko angeli omagajo«. Tako poleg vsebine slik, ki so bila predstavljena kar se da neposredno, smo med pogovorom lahko gledali tudi video dokument Tima Grilca in Lene Jevnik o nastajanju umetnin na zelo različne načine, kar je za radovedne opazovalce še posebej zanimivo.

Od črte do skice ali od črte do slike; sedaj tudi od klika do stripa, saj so za strip v nekaj primerih uporabili tudi računalnik, so načini avtorjev, ki s pomočjo izbranih sklopov besed izdelajo vsebine, ki nam prav zaradi slik še toliko bolj približajo literaturo našega genija Cankarja, tistega Cankarja, ki nam še sedaj nastavlja ogledalo naših »grehov«, tistega Cankarja, čigar klobuk se še vedno vozi posebej v kočiji in tistega Cankarja, katerega brki so njegov največji označevalec.

Z razstavo, katere avtorica je umetnostna zgodovinarka Lena Jevnik, smo tako v Domžalah med prvimi vstopili v Cankarjevo leto, sto letnico njegove smrti, ki bo obeležena drugo leto. Cankarjev pogum in neprizanesljiva drža – najprej do sebe in potem do vseh članov njegovega ljubljenega, otožnega in neznosno zblojenega naroda, nas vabita, da se spet spoznamo na odprt in neobtežen način, pa tudi, da se Ivanu, ki je bil zmožen nositi to veliko in težko ogledalo, hvaležno in globoko priklonimo. Obisk razstave še posebej priporočamo mladini in šolam, ker je pripravljena didaktično – z dvema pomembnima vsebinama hkrati. In šole bodo zagotovo poslale na ogled razstave svoje učence, saj se je povabilu direktorice KD Franca Bernika Domžale Cvete Zalokar, odzvalo ker nekaj ravnateljic, učiteljic in učiteljev osnovnih šol ter z zanimanjem prisluhnilo pogovoru ter kasneje tudi ogledu te enkratne razstave.

Cankar v stripu pa niso samo zgodbe v knjigah, temveč tudi zgodbe okoli knjig. Prva, predstava Cankar v stripu je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Škrateljc, ki ga vodi dr. Uroš Grilc, ki se je tudi udeležil odprtja razstave, prav tako tudi urednica Ženja Leiler. Po odprtju so si obiskovalci z veseljem kupili trojček stripov, ki so jih imeli založniki na voljo. S pisatelji in njihovimi deli, ki jih morajo šolarji in mladostniki obvezno poznati in prebrati, je po navadi tako, da nam niso ravno najljubši, in kot pravi Jurij Smole: «Cankar v stripu ima zato pomembno nalogo – spodbuditi mlajše bralce, da bi prek komunikativne stripovske interpretacije posegli tudi po izvirnih delih enega največjih literarnih genijev slovenske literature, čigar delo je sto let po njegovi smrti morda še aktualnejše, kot je bilo ob nastanku.« Zato je vredno prebrati Cankarja v stripu in se v ogledalu, ki nam ga je nastavil, prepoznati sebe.

Umetnikom in obiskovalcem je nekaj besed namenila tudi direktorica KD Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar, ter jim ob koncu čestitala za izjemen opus stripov, ki so jih razstavili v Galeriji Domžale.