Z Marijo Dodič preko poezije v svet glasbe, jazza in bluesa
Pesmi Marije Dodič govorijo o njenem doživljanju ujetosti v ta svet. Govorijo o ljubezni, veri, vsakdanjih trenutkih in spominih. V njih se sprašuje o svetlobi in temi, ki sta del vsakega človeka. Poglablja se v dušo, duha in svet, išče odgovore o presežnem in večnem v človeku. Avtorica Marija Dodič, roj. Capuder, je bila rojena na Viru pri Domžalah in je dolgoletna članica literarnega krožka Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.
Vsi hrepenimo po ljubezni, vsi si jo želimo, vsi jo doživljamo na najrazličnejše načine. Nekateri imajo v iskanju ljubezni več sreče, drugi manj, nekateri jo razumejo kot nekaj asketskega, drugi kot nekaj strastnega, tretji kot nekaj, brez česar ne morejo živeti. Večer s poezijo v svet glasbe, jazza in bluesa se je odvijal v Kava baru MJ v Domžalah, v četrtek, 10. oktobra 2024, kjer so predstavili pesniško zbirko Marije Dodič »Ujeta v odsev časa«, ki je sicer izšla v začetku letošnjega leta. Pred nami je nova, nenavadna in zanimiva pesniška zbirka Marije Dodič, sicer tudi članice Literarnega študijskega krožka Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, kjer jim je mentorica prof. Jana Ozimek. Po prejšnji pesniški zbirki »Odtis duše«, ki jo je Marija izdala leta 2015, je sedaj izšla še druga pesniška zbirka.
V Kava bar MJ je bilo tako zelo veselo, saj je pogovor vodila mentorica prof. Jana Ozimek, ob zvokih elektronske violine izpod rok Gvida Hauptmana – cuntry frienda pa sta prof. Jana Ozimek in avtorica pesmi Marija Dodič prebrali tudi nekaj pesmi iz pesniške zbirke. Seveda so ob prebiranju poezije v času »pavze« obiskovalci tudi zaplesali v ritmu jazza in bluesa, ki jih je igral Gvido Hauptman.
Pred sedemdesetimi leti, junija, se je rodila Marija Capuder, poročena Dodič. Odraščala je na Viru, na Krumperku in v Domžalah, kjer danes živi. Med potepanjem po svetu, iz katerega je črpala svoje izkušnje, veselje, žalost in občasno obup, se je veliko naučila. Te izkušnje so jo dokončno izoblikovale. Skozi oči svoje duše, ki vedno opazuje, razmišlja, meri in tehta ter včasih tudi joka, so postopoma nastale njene pesmi.
Nekaj jih je zbrala v svoji drugi pesniški zbirki »Ujeta v odsevu časa«. Marija izkazuje svojo samosvojost v vseh pesmih, ki so vključene v to zbirko. V pesmih je zaznati večjo stisko in poglobljeno razmišljanje o minevanju, razočaranju ter tudi o ljubezni, ki se kaže v različnih oblikah — od erotične do naklonjenosti ljudem, ki so ji blizu, pa tudi hrepenenju, neizpolnjenosti in ljubezni do narave, ki ji razkriva različne podobe, v katerih se dobro počuti in spoznava vso lepoto življenja.
Pesniška zbirka »Ujeta v odsevu časa« je razdeljena na štiri razdelke: Razmišljanja, Trenutki v slikah, Ljubezen in spomini ter Jaz, ki sem. Osrednji motiv zbirke je ujetost, ki se kaže na različne načine. Vseh 95 pesmi je kratkih; ponavadi so enokitične forme, redke so dvo- ali trikitične. Pesmi so napisane v prostem verzu, avtorica pa ne uporablja ločil, vendar je v njih zaznati ritem.
Pesnici Mariji Dodič želimo, da še naprej ustvarja izvirna in prepoznavna dela ter širi nabor življenjskih izkušenj in modrosti, ki jih bo lahko s svojim prepoznavnim pisanjem slikala bralcem na papirju. Spremno besedo pesniški zbirki sta napisala Jana Ozimek in Gvido Hauptman, uredil in oblikoval pa jo je Mitja Zupančič. Grafično pripravo je izvedlo podjetje Osminka&Co, zbirka pa je izšla v samozaložbi Marije Dodič.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
