Vrnitev v kamen – srečanje najdenega kamna s pogledom kiparja

O poetiki kamna v kiparstvu je bilo prelitega že veliko črnila in prav zares nismo dobili kaj več od romantičnih ali mogoče skoraj realističnih opisov tega, kar se med kamnom in njegovim kiparjem dogaja. Dr. Franc Solina pa se vrača v kamen drugače. Skozi popolno vživljanje v inženirstvo umetne inteligence in računalniškega vida v virtuozno obvladovanje navideznega, ko je na nekem mestu v svojem življenju začutil tektoniko.

V četrtek, 16. december 2021, je v Galeriji Domžale potekalo odprtje razstave kiparja dr. Franca Soline, ki sta jo skupaj z akademskim kiparjem Jurijem Smoletom, ki je ob odprtju vodil pogovor z umetnikom, poimenovala »Vrnitev v kamen«.

V pogovoru je kipar dr. Franc Solina dejal, da si prostor delimo s predmeti, ki so nekateri tu dolgo pred nami, na primer kamni, druge moramo šele izdelati, tretji pa so v nenehnem stanju spreminjanja, taka so drevesa.

»Kiparjev odtis v kamen ali les je trenutek v obliki tega predmeta. Gre za srečanje najdenega kamna s pogledom kiparja: oblika, ki jo kipar doda kamnu, je kot možnost v njem lahko že bila, izražena z njegovo posebno mehkobo, lomom površin, tokom reke, ki ga je zgladil v obris, različen z vseh pogledov. Morda je kiparjeva vizija spodbujena z gostoto kamna, njegovo prosojnostjo ali z vzorcem barvnih žil na površini,« je dejal povedal dr. Solina.

Gre za nasproten pristop ustvarjanju iz niča, ki si ga je človek v nekem obdobju pripisal in ki ga je vodilo v uničevanje vsega drugega. Včasih je pomembnejše vprašanje, kako obstoječe zavarovati, videti in nanj odgovoriti v obliki dialoga, ki kiparja vrača v svet narave. Kipar dr. Franc Solina za veliko svojih manjših skulptur uporablja prodnike vulkanskega nastanka, ki jih je v davnini prinesla Savinja s pogorja Smrekovca. Nabral jih je na hmeljiščih v Savinjski dolini. Vse večje stvari pa izdeluje iz mehkejših materialov, bodisi iz kamna z Lesnega Brda, makedonskega sivca, oniksa itd. Solinova tehnika oblikovanja je tako imenovano neposredno rezbarjenje: iz kosa lesa ali kamna z odločnimi potezami odvzema material in se približuje obliki, ki si jo je zamislil. Pred tem ne izdeluje pripravljalnih modelov v kaki drugi tehniki. Lahko bi rekli, da je pomembnejši proces srečanja s kamnom, ko ga spreminja v obliko, kot pa načrtovanje same oblike, ki je samostojna in nepovezana z realizacijo v konkretni snovi. Neposrednost v ustvarjanju je ne nazadnje pogojena z električnimi orodji, ki so postopek obdelave kamna olajšala in pospešila ter ga s tem vrnila umetniku, ki lahko dela sam.

Osrednji projekt tokratne razstave v Galeriji Domžale je Svetlobni vodnjak, večdelna novomedijska instalacija, v kateri nastopajo kamniti kipi in Sonce Galaksija, algoritmi računalniškega vida v dveh različnih postavitvah. Kipa delujeta kot različni obliki površja, ki ju v realnem času razbira senzor v napravi Kinect, na podlagi te informacije o naklonu površin algoritem simulira gibanje delcev, ki je podobno tekoči vodi, in ga v realnem času projicira na površino kipov. Obiskovalec lahko seže v tok delcev na projekciji in ga spremeni, sam postane površina, po kateri se pretakajo delci. Instalacija je metafora vode na kamnu. Solinova instalacija – kot pove tudi naslov Galaksija – je vpeta v še en imaginarij, in sicer zvezd na nebu, ki tudi potujejo … z nebesnimi sferami in s premikom naše glave, ko se nam zvrti ob zrenju v globino zvezdnatega neba. Projekcija dinamičnih svetlobnih delcev je nenazadnje način, kako animirati in narediti vidno samo meritev naprave Kinect, ki s podobnimi, vendar očem nevidnimi infrardečimi delci zaznava globino in s tem obliko površja. Gre torej za metaforo tehno pogleda, celo taktilnega pogleda stroja.

»Ravnotežje vseh prvin v resnici govori tudi o užitku ob delu, brez katerega si ne moremo zamisliti odličnega kipa. Tudi tu Franci ni izjema: poleg začaranega klesanja je postal tudi lovec na kamne, ki jih po utišanju brbotanja binarnega vsakdana sliši, ko ga pokličejo. To je najlepši del vsega; ko kamen pokliče prav tebe. Naj njegovi kamni pokličejo tudi vas, bodoči obiskovalci razstave. Očarali vas bodo,« je ob koncu pogovora dejal akademski kipar Jurij Smole ter s tem povabil občanke in občane na ogled zanimive razstave, ki je tokrat na ogled v Galeriji Domžale. Razstava bo odprta do 6. januarja 2022.

Kipar dr. Franc Solina je doktoriral v Združenih državah Amerike na Univerzi Pensilvanije leta 1987 in je eden zgodnjih raziskovalcev računalniškega vida, ki so iz tujine prinašali vizionarske ideje in že na samem začetku razumeli, da bo računalnik postal umetnik-ustvarjalec – ideja, ki jo še danes marsikdo težko sprejme, čeprav vsi vemo, da so družbena omrežja preplavljena s podobami, ki jih izdelujejo in izbirajo algoritmi.

Galerija Domžale je odprta od torka do petka od 10. – 12. ure in od 17. – 19. ure, ob sobotah pa od 10 – 12 ure. Ob ponedeljkih, praznikih in nedeljah je Galerija zaprta. Za naročene skupine po dogovoru odprejo Galerijo tudi izven časa odprtosti.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar