Vili Majhenič (1929-2000): V fotografski objektiv ujeti portreti Domžalčanov

V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale so letos že tretje leto zapored pripravili projekt, ki ga posvečajo praznovanju občinskega praznika in je namenjen domžalskim ustvarjalcem, ki do sedaj še niso dobili priložnosti predstavitve svojega življenja in dela. Letos je tako predstavljen Vili Majhenič (1929-2000), ki je v preteklosti skozi fotografski objektiv ujel mnoge znane in manj znane domžalske obraze.

Domžalčan Vili Majhenič še danes velja za enega najboljših fotografskih portretistov. Vedno ga je privlačil klasični črno beli portret, v katerem mu je odlično uspevalo maksimalno izkoristiti izrazne možnosti in vnašati delček sebe oziroma svojega videnja na osebo pred fotoaparatom. Ustvaril je številne portrete pomembnih slovenskih umetnikov in kulturnih osebnosti. Fotografiral jih je v foto studiu ali v njihovih delovnih prostorih med opravljanjem svojega poslanstva.

Razstava, odprtje je bilo v torek, 8. aprila 2015, je zaradi obsežnosti gradiva hkrati postavljena v dveh razstaviščih ̶ v Menačenkovi domačiji in v Slamnikarskem muzeju, kjer je na ogled mnogo fotografiranih portretov iz daljne in bližnje preteklosti. Odprtje razstave je bilo tudi kulturno obarvano, za kar je poskrbela Damjana Praprotnik na citrah.

Na odprtju razstave je Katarina Rus Krušelj povedala, da zna danes vsakdo narediti fotografijo, a dobro fotografijo le malokdo. »Zagotovo jo je znal narediti Vili Majhenič, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih portretnih fotografov. Bil je vrhunski retušer in velik perfekcionist v svojem profesionalnem delu. Odlično je obvladal komunikacijo s svojimi portretiranci. Ko je fotografiral znane osebe, je veliko vedel o njih in njihovem delu, kar je spretno vključil v portret. Zapustil nam je dragoceno in bogato dediščino dokumentov svojega časa in prostora, ki pa danes nujno potrebuje sistematično arhiviranje za nadaljnje raziskovanje«, je dejala Katarina Rus Krušelj in dodala: »Skratka, upamo, da bo spomin na izročilo fotografskega mojstra Vilija Majheniča živel še dlje, kot le v njegovi družinski zapuščini. Prepričana sem, da je še danes njegovo delo shranjeno v mnogih albumih Domžalčank in Domžalčanov.«

Razstava je razdeljena na dva dela in dve prizorišči.

Zaradi obsežnosti fotografskega gradiva so razstavo razdelili na dva dela in dve prizorišči. Razstava v Menačenkovi domačiji pripoveduje zgodbo o Foto ateljeju Majhenič, ki danes že v tretji generaciji poklicnih fotografov ohranja družinsko tradicijo. Ateljejski portreti posameznikov, društev, javnih oseb, njihovih delovanj, kot tudi fotografije porok, birm, družabnih dogodkov, dogajanj zunaj ateljeja, reportažne fotografije, razglednice in še mnogo drugih motivov iz obdobja od 60-tih do 80-tih prejšnjega stoletja razvršča na razstavi. Izpostavljen je tudi pomen fotografskega poklica, ki je kot sinteza obrtniškega in umetniškega ustvarjanja nekoč imel večjo veljavo med ljudmi kot danes.

Drugi del razstave je v Slamnikarskem muzeju, kjer pozornost namenjajo portretom znanih osebnosti iz daljne in bližnje preteklosti. Od leta 1960, ko je sta z ženo in fotografinjo Marico v Domžalah odprla svoj prvi fotografski atelje, je ustvaril fotografije številnih znamenitih slovenskih osebnosti 20. stoletja, med njimi slikarja Božidarja Jakca in Maksima Gasparija, dirigenta Antona Nanuta ter mnoge Domžalčane, npr. slikarja Danijela L. Fuggerja, skladatelja in duhovnika Matijo Tomca, glasbenika Staneta Habeta, skladatelja Tomaža Habeta in druge.

Projekt predstavitve fotografske družine Majhenič iz Domžale je nastal v sodelovanju z družino Majhenič, Krajevnimi skupnostmi Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka Domžale, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale.

Razstava v Menačenkovi domačiji bo odprta do 28. aprila in razstava v Slamnikarskem muzeju do 1. septembra.

Vili Majhenič v prvem studiu leta 1967.

Vili Majhenič se je rodil v Domžalah leta 1929. Po končani vojni je bil star 16 let, to je bil zadnji čas za izbiro poklica. Starši so menili, da je fotografija zanimivo delo in ker je lepo risal, sta z očetom šla v Ljubljano z namenom, da poiščeta fotografa. Tako mu je bilo namenjeno, da je bil prvi fotograf, na katerega sta naletela, fotografski mojster Josip Pogačnik, tedanji najboljši portretist. Že naslednji dan je nastopil vajeniško dobo in podpisal pogodbo za tri in pol leta. Istočasno je obiskoval Vajeniško šolo za fotografe v Zeleni jami v Ljubljani. Zadnje šolsko leto je obiskoval v Idriji, kamor se je fotografska šola preselila po ukinitvi oddelka v Ljubljani. Po zaključku učne dobe leta 1949 je opravil pomočniški izpit v Ljubljani pri Foto Pogačnik. Leta 1950 se je poročil z Marico Demšar (1929) iz Žirov, tudi fotografinjo. Skupen dom sta si ustvarila v Domžalah. Rodili so se jima trije otroci: Vilko (1950-2015), Stanislav-Aco (1952) in Meta (1957). Nekaj časa je bil zaposlen pri Foto Holynski in Foto Potrč v Ljubljani, nato pa sta leta 1960 skupaj z ženo odprla fotografski atelje v Domžalah. Po 55 letih Foto studio Majhenič deluje še danes in že v tretji generaciji poklicnih fotografov ohranja družinsko tradicijo.

Vili Majhenič je bil ustanovni član Društva fotografov Slovenije DFS, član Obrtnega združenja Fotosekcije, član Arbeitskreis porträt fotografie APPI ter ustanovni in častni član Foto kina MAVRICA Radomlje. Leta 1974 je v Beogradu od USUF-a prejel diplomo umetnika fotografije. Leta 1988 je prejel bronasto Kersnikovo plaketo za dosežke na kulturnem področju v Občini Domžale.