V tišini slik Bojana Bense slišimo glasno govorjenje barv

»V tišini slik Bojana Bense slišimo glasno govorjenje barv v povezavi z animo, ki je stalna protagonistka meditacij, povezanosti z naravo in okoljem v njegovih slikah. Levinje, levi, gepardi in druge štirinožne zverine, so že dolgo sanjska prispodoba in oblika nezavednega, v Bojanovih naslikanih zgodbah pa prevzemajo prvoosebni pomen. Podobno vlogo, kot zverine, igrajo klasični elementi stvarstva, ki jim je dodal še gozd in z barvo nabit odprti prostor, kar vsebini naredi gostoto. Prav zaradi divjanja realnosti tega preveč človeškega sveta, so zverine postale tiste, ki nas motrijo, o nas meditirajo in sanjajo realne podobe, izmišljene prostore in osebe v njih. Krajine so organizirane kot gauguinovske provansalske oz. tahitijske podobe, naslikane iz pestrih polj divjih barv, v katerih se potem v nenavadnih prostorskih ključih odvija odnos med figuro in zverjo ali figuro in nami v prostoru. Kdo je torej tisti, ki sanja in pripoveduje te tišine, je pravo vprašanje. Odgovore najdete med obiskom slikarske razstave Bojana Bense!« je zapisal Jurij Smole, akademski kipar, ki je vodil pogovor z akademskim slikarjem in magistrom umetnosti Bojanom Benso.

Odprtje razstave je bilo v četrtek, 17. oktobra 2024, v Galeriji Domžale, kjer se je zbrala lepa množica obiskovalcev. V uvodu je zbrane pozdravil Jurij Smole, akademski kipar, ki je vodil pogovor z razstavljalcem akademskim slikarjem in magistrom umetnosti Bojanom Benso.

Še pred uradnim pogovorom pa je nekaj besed o razstavi spregovoril Aleksander Bassin, ki ni samo kustos in likovni kritik, ima tudi licenco za cenilca in izvedenca sodobne likovne umetnosti in likovne umetnosti – da ne omenjamo vseh članstev v svetovnih muzejskih in galerijskih organizacijah. Akademski slikar Bojan Bensa je namreč prinesel in ponudil obiskovalcem tudi katalog razstavljenih slik, kjer je spremno besedo napisal prav Aleksander Bassin.

Slike Bojana Bense iz obdobja 2021–2024 izhajajo iz sistema vzroka nastanka tako rekoč brez izjeme. Se pravi, da se moramo obvezno ne samo srečati, temveč v slikarjevi simboliki prepoznati, dojemati vsak vzrok posamično in ga vdelati v prepoznavni kontekst mentalnega sistema.

Izjemne so slike z enigmatskim zapisom iz pretekle zgodovine: portret leoparda ob helenistični čeladi ali kamnita skulptura človeške glave. In tu sta še ugreza v spomin španske revolucije z doprsnim likom Picassa v modri barvi ob mačjem portretu in počrnelim izrisom njegove Guernice, posute z rdečimi krvavimi sragami, z režečim modrim in roza psom znamenitim zapisom ¡NO PASARAN! ter samurajskim likom v zamahu z golim mečem – sinteza, ki jo je slikar dosegel iz vzhodnjaške meditativnosti in aplikacije sodobnega pogleda na navidez minuli, a spet preteči čas. Razstava že s poetičnim naslovom opredeli najbolj izrazito polje umetnikovega ustvarjanja, kot so močne, živahne, celo divje barve. Skozi domišljeno, a občasno tudi impulzivno nebrzdano barvno silovitost pred nami nastaja svet podob, svet, prežet s figuraliko tako ljudi kot živali, in predvsem likovni svet, ki niha med konkretnostjo oziroma naslonom na določene vsebine ter med meditativnostjo z rahlo navezavo na magičnost ali celo na nadrealnost upodobljenega.

Bojan Bensa, akademski slikar in magister umetnosti, je bil rojen leta 1956 v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti, kjer je 1983 dokončal tudi magisterij. Pridobil je status samostojnega umetnika, ki ga ima še danes. Je član Društva likovnih umetnikov Ljubljana in ZDSLU. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini – Francija, Pariz, 1994 in Nemčija, Berlin 2003. Je prejemnik številnih priznanj doma in v tujini, leta 2014 je dobil nagrado Majskega salona. Od leta 1973 se ukvarja z borilnimi veščinami in je mojster karateja, inštruktor ter trener. Sodeloval je na skupinskih razstavah in imel številne samostojne razstave. Živi in dela v Ljubljani.

Razstava bo na ogled do 7. novembra 2024.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Simona Pivar